Domov/Katekizem/KKC 1495

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1495

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › XI. Obhajanje zakramenta pokore

1493

Kdor hoče doseči spravo z Bogom in s Cerkvijo, se mora duhovniku spovedati vseh velikih grehov, ki se jih še ni spovedal in katerih se spomni po skrbnem izpraševanju vesti. Spoved malih grehov sama po sebi sicer ni nujna, vendar jo Cerkev živo priporoča.

1494

Spovednik predlaga spokorniku izvršitev nekaterih del "zadoščevanja" ali "pokore", da bi popravil škodo, ki je bila povzročena z grehom in da bi znova vzpostavil naravnanosti, lastne Kristusovemu učencu.

1495

Samo duhovniki, ki so od cerkvene oblasti prejeli pravico odvezovati, morejo odpuščati grehe v Kristusovem imenu.

1496

Duhovni učinki zakramenta pokore so:

- sprava z Bogom, po kateri spokornik znova dobi milost;

- sprava s Cerkvijo;

- odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom;

- vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh;

- mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba;

- povečanje duhovnih moči za krščanski boj.

1497

Posamična in celotna spoved velikih grehov in temu sledeča odveza je edino redno sredstvo za spravo z Bogom in s Cerkvijo.