Spovednik predlaga spokorniku izvršitev nekaterih del "zadoščevanja" ali "pokore", da bi popravil škodo, ki je bila povzročena z grehom in da bi znova vzpostavil naravnanosti, lastne Kristusovemu učencu.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › XI. Obhajanje zakramenta pokore
Samo duhovniki, ki so od cerkvene oblasti prejeli pravico odvezovati, morejo odpuščati grehe v Kristusovem imenu.
Duhovni učinki zakramenta pokore so:
- sprava z Bogom, po kateri spokornik znova dobi milost;
- sprava s Cerkvijo;
- odpustitev večne kazni, nakopane s smrtnim grehom;
- vsaj delna odpustitev časnih kazni za greh;
- mir in vedrost vesti ter duhovna tolažba;
- povečanje duhovnih moči za krščanski boj.
Posamična in celotna spoved velikih grehov in temu sledeča odveza je edino redno sredstvo za spravo z Bogom in s Cerkvijo.
Z odpustki morejo verniki dobiti zase in tudi za duše v vicah odpustitev časnih kazni za grehe.