Čeprav ni strogo potrebno, Cerkev vseeno živo priporoča spoved vsakdanjih pregreškov (malih grehov) (prim. Trid. konc.: DS 1580; ZCP, kan. 988, par. 2). Dejansko nam redna spoved malih grehov pomaga oblikovati svojo vest, bojevati se zoper svoja zla nagnjenja, dati se Kristusu, da nas zdravi, napredovati v življenju Duha. Ko pogosteje prejemamo ta zakrament, dar Očetovega usmiljenja, nas to nagiba, da smo usmiljeni kakor on (prim. Lk 6,36):
Kdor prizna svoje grehe, že dela skupaj z Bogom. Bog obtožuje tvoje grehe; če jih obtožuješ tudi ti, se priključuješ Bogu. Človek in grešnik sta tako rekoč dve stvarnosti: ko slišiš govoriti o človeku, je Bog tisti, ki ga je naredil; ko slišiš govoriti o grešniku, je človek sam, ki je to storil. Razbij to, kar si ti storil, da Bog reši to, kar je on naredil... Ko ti začneš mrziti to, kar si storil, tedaj se začenjajo tvoja dobra dela, ker ti obtožuješ svoja hudobna dela. Začetek dobrih del je priznanje hudobnih del. Vršiš resnico in prihajaš k luči (sv. Avguštin, Ev. Jn 12,13).