Priznanje duhovniku je bistveni del zakramenta pokore: "Spokorniki morajo pri spovedi navesti vse smrtne grehe, ki se jih po skrbnem spraševanju svoje vesti zavedo, pa naj bodo še kako skrivni ali pa storjeni le zoper zadnji dve od desetih božjih zapovedi (prim. 2 Mz 20. 17; Mt 5, 28), saj včasih ti grehi dušo bolj ranijo in so nevarnejši od očitno storjenih" (Trid.konc.: DS 1680):
Ko se Kristusovi verniki trudijo, da bi se spovedali vseh grehov, ki se jih spomnijo, jih brez dvoma vse predložijo odpuščanju božjega usmiljenja. Tisti, ki delajo drugače in nekatere vedoma prikrijejo, ne predložijo božji dobroti ničesar, kar bi jim mogla odpustiti po posredovanju duhovnika. Kajti "če se bolnik sramuje odkriti zdravniku svojo rano, tedaj zdravstvo ne ozdravi tega, česar ne pozna" (sv. Hieronim, Eccl. 10,11) (Trid. konc.: DS 1680).