Domov/Katekizem/KKC 1396

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1396

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › VI. Velikonočna gostija

1394

Kakor telesna hrana obnavlja izgubljene moči, tako evharistija krepi ljubezen, ki, v vsakdanjem življenju, teži k oslabitvi, in ta poživljena ljubezen zbrisuje male grehe (prim. trid. koncil: DzS 1638). Ko se nam Kristus daje, razvname našo ljubezen in nas naredi sposobne za to, da zlomimo neurejene navezanosti na stvari in se zakoreninimo v njem:

Ker je Kristus umrl za nas iz ljubezni, zato tedaj, ko izvršujemo spomin njegove smrti v trenutku daritve, prosimo, naj bi nam bila podeljena ljubezen s prihodom Svetega Duha; ponižno molimo, da bi v moči te ljubezni, iz katere je Kristus hotel umreti za nas, tudi mi, prejemajoč milost Svetega Duha, mogli gledati na svet kot križan za nas in biti mi sami križani za svet... Ko smo prejeli dar ljubezni, umremo grehu in živimo za Boga (sv. Fulgencij iz Ruspe, Fab. 28.16-19).

1395

Evharistija nas z isto ljubeznijo, katero vžiga v nas, varuje prihodnjih smrtnih grehov. Čim bolj smo deležni Kristusovega življenja in čim bolj napredujemo v njegovem prijateljstvu, tem težje je za nas, da bi prelomili prijateljstvo z njim s smrtnim grehom. Evharistija ni naravnana na odpuščanje smrtnih grehov. To je lastno zakramentu sprave. Lastno evharistiji je to, da je zakrament tistih, ki so v polnem občestvu s Cerkvijo.

1396

Edinost skrivnostnega telesa: evharistija ostvarja Cerkev. Tisti, ki prejmejo evharistijo se tesneje zedinijo s Kristusom. Prav s tem jih Kristus zedini z vsemi vernimi v eno samo telo: Cerkev. Obhajilo obnavlja, krepi in poglablja tisto včlenitev v Cerkev,ki se uresniči že s krstom. Pri krstu smo bili poklicani, da naj sestavljamo eno samo telo (prim. 1 Kor 12,13). Evharistija uresničuje to poklicanost: "Mar blagoslovljeni kelih zahvale ni udeležba pri Kristusovi krvi? Mar kruh, ki ga lomimo, ni udeležba pri Kristusovem telesu? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha" (1 Kor 10,16-17):

Če ste vi Kristusovo telo in njegovi udje, tedaj je vaš zakrament tisti, ki je postavljen na Gospodovo mizo: svoj zakrament prejmete. Temu, kar prejmete odgovorite "amen" ("da, to je resnično") in se z odgovorom podpišete. Slišiš to besedo: "Kristusovo telo" in odgovoriš: "Amen". Bodi torej Kristusov ud, da bo tvoj amen resničen (sv. Avguštin, Serm. 272).

1397

Evharistija nalaga obveznosti v odnosu do ubogih: Če naj v resnici prejmemo Kristusovo telo in kri, ki se dajeta za nas, moramo prepoznati Kristusa v najbolj ubogih, njegovih bratih (prim. Mt 25,40):

Okusil si Gospodovo kri in ne prepoznaš niti svojega brata. Onečaščaš to mizo samo, ko nimaš za vredno, da bi delil svojo hrano s tistim, ki je bil spoznan za vrednega biti deležen te mize. Bog te je osvobodil vseh tvojih grehov in te je povabil. In ti, niti tedaj, ti nisi postal bolj usmiljen (sv. Janez Zlatousti, Hom. in 1 Kor 27,4).

1398

Evharistija in edinost kristjanov. Pred veličino te skrivnosti vzklika sv. Avguštin: "O zakrament dobrotljivosti! O znamenje edinosti! O vez ljubezni! ("O sacramentum pietatis! O signum unitatis! O vinculum caritatis!") (Ev. Jo. 26,13; prim B 47). Toliko bolj boleče se dajejo čutiti razklanosti Cerkve, ki razlamljajo skupno udeležbo pri Gospodovi mizi, toliko bolj so goreče molitve h Gospodu, da bi zopet prišli dnevi popolne edinosti vseh tistih, ki verujejo vanj.