Evharistija je torej daritev, ker ponavzočuje daritev na križu, ker je spomin (memoriale) daritve na križu in ker naklanja njen sad:
Ta naš Bog in Gospod je sicer hotel na oltarju križa s svojo smrtjo enkrat za vselej darovati Bogu Očetu sam sebe, da bi zanje izvršil večno odrešenje. Ker pa s smrtjo njegovo duhovništvo ni smelo ugasniti (Heb 7,24-27), zato je pri zadnji večerji v noči, ko je bil izdan (1 Kor 11,13), /...hotel zapustiti/ Cerkvi, svoji ljubljeni nevesti - kakor to zahteva človeška narava - vidno daritev, s katero naj se ponavzočuje tista krvava daritev, ki jo je enkrat za vselej hotel izvršiti na križu, in naj se do konca sveta ohranja spomin nanjo (1 Kor 11,23sl) ter se naklanja njena zveličavna moč v odpuščanje grehov, ki jih delamo vsak dan (trid. koncil: DzS 1743).