Kristjani so se zbirali predvsem "prvi dan v tednu", to se pravi na nedeljo, na dan Jezusovega vstajenja "k lomljenju kruha" (Apd 20,7). Od tistih časov pa vse do naših dni obstaja obhajanje evharistije neprestano, tako ga danes srečamo v Cerkvi vsepovsod z isto temeljno notranjo zgradbo. Obhajanje evharistije ostaja središče življenja Cerkve.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › III. Evharistija v odrešenjskem načrtu
Oznanjujoč Jezusovo velikonočno skrivnost, "dokler ne pride" on sam (1 Kor 11,26), se božje ljudstvo od obhajanja do obhajanja pomika naprej na romanju "po ozki poti križa" (M 1) nebeški gostiji naproti, ko bodo vsi izvoljeni sedli za mizo v božjem kraljestvu.
Ivliturgično obhajanje evharistije
Maša vseh časov
Že iz drugega stoletja imamo pričevanje sv. Justina Mučenca o glavnih potezah odvijanja obhajanja evharistije. Vse do naših dni so ostale iste za vse velike liturgične družine. Tole piše okoli l. 155, da bi poganskemu cesarju Antoninu Piju (138-161) razložil, kaj delajo kristjani:
/Na dan, ki se imenuje dan sonca (v nedeljo), se snidejo vsi, po mestih ali na kmetih.
Prebirajo spominske knjige apostolov ali spise prerokov, kolikor časa je primerno.
Ko bravec neha, predstojnik z nagovorom opominja in spodbuja navzoče, naj posnemamo lepe nauke.
Nato vsi hkrati vstanemo in molimo/ za nas same... in za vse druge kjerkoli so, da bi mi bili pravični po našem življenju in naših dejanjih in zvesti zapovedim in da bi tako dosegli večno zveličanje.
Ko se molitve končajo, poljubimo drug drugega.
Ko nehamo moliti, prineso tistemu, ki predseduje bratom, kruh in kelih pomešane vode in vina.
Ta jih vzame in izreče hvalnico in slavo Očetu vsega stvarstva po imenu Sina in Svetega Duha ter se dolgo zahvaljuje (grško = eucharistian) za vse, za to, da nas je imel za vredne teh darov.
Ko je končal molitve in zahvaljevanja, tedaj vse navzoče ljudstvo zakliče: Amen.
Ko se je tisti, ki predseduje, zahvalil in je ljudstvo odgovorilo, tedaj oni, ki jim pri nas pravimo diakoni razdelijo vsem, ki so navzoči, "evharistiziran" kruh, vino in vodo ter ponesejo od tega odsotnim (sv. Justin, Apol. 1,65 /besedilo v oklepaju je iz 67. pogl./).
Evharistično bogoslužje se odvija po temeljni notranji zgradbi (strukturi), ki se je skozi stoletja ohranila prav do nas. Razvija se v dveh poglavitnih delih, ki sestavljata temeljno enoto:
- zbiranje, besedno bogoslužje z berili, homilijo in prošnjami za vse potrebe;
- evharistično bogoslužje, s prinosom kruha in vina, posvetilno zahvalo in obhajilom.
Besedno bogoslužje in evharistično bogoslužje sestavljata skupaj "eno samo bogoslužno dejanje" (B 56); kajti miza, pripravljena za nas v evharistiji, je hkrati miza božje besede in miza Gospodovega telesa (prim. BR 21).
Ali ni tu natančno potekanje velikonočnega obeda vstalega Jezusa s svojima učencema: po poti jima je razlagal sveto pismo, potem je, ko je sedel z njima za mizo, "vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga jima dal" (prim. Lk 24,13-35)?