Domov/Katekizem/KKC 1347

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1347

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › III. Evharistija v odrešenjskem načrtu

Ivliturgično obhajanje evharistije

Maša vseh časov

1345

Že iz drugega stoletja imamo pričevanje sv. Justina Mučenca o glavnih potezah odvijanja obhajanja evharistije. Vse do naših dni so ostale iste za vse velike liturgične družine. Tole piše okoli l. 155, da bi poganskemu cesarju Antoninu Piju (138-161) razložil, kaj delajo kristjani:

/Na dan, ki se imenuje dan sonca (v nedeljo), se snidejo vsi, po mestih ali na kmetih.

Prebirajo spominske knjige apostolov ali spise prerokov, kolikor časa je primerno.

Ko bravec neha, predstojnik z nagovorom opominja in spodbuja navzoče, naj posnemamo lepe nauke.

Nato vsi hkrati vstanemo in molimo/ za nas same... in za vse druge kjerkoli so, da bi mi bili pravični po našem življenju in naših dejanjih in zvesti zapovedim in da bi tako dosegli večno zveličanje.

Ko se molitve končajo, poljubimo drug drugega.

Ko nehamo moliti, prineso tistemu, ki predseduje bratom, kruh in kelih pomešane vode in vina.

Ta jih vzame in izreče hvalnico in slavo Očetu vsega stvarstva po imenu Sina in Svetega Duha ter se dolgo zahvaljuje (grško = eucharistian) za vse, za to, da nas je imel za vredne teh darov.

Ko je končal molitve in zahvaljevanja, tedaj vse navzoče ljudstvo zakliče: Amen.

Ko se je tisti, ki predseduje, zahvalil in je ljudstvo odgovorilo, tedaj oni, ki jim pri nas pravimo diakoni razdelijo vsem, ki so navzoči, "evharistiziran" kruh, vino in vodo ter ponesejo od tega odsotnim (sv. Justin, Apol. 1,65 /besedilo v oklepaju je iz 67. pogl./).

1346

Evharistično bogoslužje se odvija po temeljni notranji zgradbi (strukturi), ki se je skozi stoletja ohranila prav do nas. Razvija se v dveh poglavitnih delih, ki sestavljata temeljno enoto:

- zbiranje, besedno bogoslužje z berili, homilijo in prošnjami za vse potrebe;

- evharistično bogoslužje, s prinosom kruha in vina, posvetilno zahvalo in obhajilom.

Besedno bogoslužje in evharistično bogoslužje sestavljata skupaj "eno samo bogoslužno dejanje" (B 56); kajti miza, pripravljena za nas v evharistiji, je hkrati miza božje besede in miza Gospodovega telesa (prim. BR 21).

1347

Ali ni tu natančno potekanje velikonočnega obeda vstalega Jezusa s svojima učencema: po poti jima je razlagal sveto pismo, potem je, ko je sedel z njima za mizo, "vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga jima dal" (prim. Lk 24,13-35)?

Potek obhajanja

1348

Vsi se zberejo. Kristjani pridejo na isti kraj za evharistični zbor. Na čelu je Kristus sam, ki je glavni delovalec evharistije. On je veliki duhovnik nove zaveze. On sam je tisti, ki nevidno predseduje celotnemu obhajanju evharistije. Njega ponavzočuje škof ali duhovnik, ko (delujoč "in persona Christi capitis" = v osebi Kristusa glave) predseduje zboru, spregovori po berilih, sprejme darove in izgovarja evharistično molitev. Vsi imajo dejavni delež pri obhajanju, vsak na svoj način: bravci, tisti, ki prineso darove, tisti ki delijo obhajilo, in celotno ljudstvo, katerega amen izraža udeležbo.

1349

Besedno bogoslužje vsebuje "spise prerokov", to se pravi staro zavezo, in "spomine apostolov", to se pravi njihova pisma in evangelije; po homiliji, ki spodbuja k temu, da bi to besedo sprejeli kot božjo besedo, kar v resnici je (prim. 1 Tes 2,13) in jo izvajali v vsakdanjem življenju, so prošnje za vse ljudi, kakor pravi apostol Timoteju: "Poskrbi, da boste molili za vse ljudi. Priporočajte jih in se zahvaljujte za vse, za kralje in za vse oblastnike" (1 Tim 2,1-2).