Birma izpopolni krstno milost; birma je zakrament, ki podeli Svetega Duha, da bi nas globlje zakoreninil v božje sinovstvo, nas tesneje včlenil v Kristusa, naredil našo vez s Cerkvijo trdnejšo, nas bolj pridružil njenemu poslanstvu in nam pomagal pričevati za krščansko vero z besedo, ki jo spremljajo dejanja.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 2. člen: Zakrament birme › IV. Kdo more prejeti ta zakrament?
Birma kakor krst vtisne v dušo kristjana neko duhovno znamenje ali neizbrisno znamenje ("character"); zato je ta zakrament mogoče prejeti samo enkrat v življenju.
Na vzhodu podeljujejo ta zakrament neposredno po krstu; sledi mu udeležba pri evharistiji. To izročilo poudari enoto treh zakramentov uvajanja v krščanstvo. V latinski Cerkvi podeljujejo ta zakrament, ko je dosežena starost razsodnosti, in njegovo obhajanje redno pridržujejo škofu, s čimer je naznačeno, da ta zakrament okrepi cerkveno (eklezialno) vez.
Kandidat za birmo, ki je dosegel starost razsodnosti, mora izpovedati vero, biti v stanju milosti, imeti namen prejeti zakrament in biti pripravljen sprejeti svojo vlogo Kristusovega učenca in Kristusove priče v cerkvenem občestvu in v časnih zadevah.
Bistveni obred birme je maziljenje s sveto krizmo na čelu krščenca (na vzhodu tudi na drugih čutilih), maziljenje, ki se izvrši s polaganjem roke birmovalca in z besedami: "Sprejmi potrditev - dar Svetega Duha" ("Accipe signaculum doni Spiritus Sancti") - v rimskem obredu, "Bodi zapečaten (zaznamovan) z darom Svetega Duha" - v bizantinskem obredu.