Domov/Katekizem/KKC 1293

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1293

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 2. člen: Zakrament birme › II. Znamenja in obred birme

1291

Obstaja navada rimske Cerkve, ki je olajšala razvoj zahodne prakse: navada dvojnega maziljenja s sveto krizmo po krstu. Duhovnik je mazilil novokrščenca ob prihodu iz krstne kopeli; to maziljenje je bilo dopolnjeno še z drugim maziljenjem, ki ga je na čelu vsakega novokrščenca izvršil škof (sv. Hipolit, Trad. ap. 21). Prvo maziljenje s sveto krizmo, tisto, ki ga podeli duhovnik, je ostalo povezano s krstnim obredom in naznačuje krščenčevo deležnost pri Kristusovi preroški, duhovniški in kraljevski službi. Če je krst podeljen odraslemu, je samo eno pokrstno maziljenje, in to je birmansko.

1292

Praksa vzhodnih Cerkva bolj poudarja enoto uvajanja v krščanstvo. Praksa latinske Cerkve pa bolj razločno izraža občestvo novega kristjana s svojim škofom, ki s svojo službo daje poroštvo za edinost birmančeve Cerkve, za njeno katolištvo in apostolstvo ter s tem povezavo z apostolskimi začetki Kristusove Cerkve.

II. Znamenja in obred birme

1293

V obredu tega zakramenta je primerno, da premislimo znamenje, se pravi maziljenje in to, kar maziljenje naznačuje in vtisne: duhovni pečat.

Maziljenje je v svetopisemski in antični simboliki bogato s številnimi pomeni: olje je znamenje izobilja (prim. 5 Mz 11,14sl) in veselja (prim. Ps 23,5; 104,15), olje očiščuje (maziljenje pred kopeljo in po njej), napravlja človeka gibčnega (maziljenje atletov in rokoborcev); olje je znamenje ozdravljenja ker blaži bolečine in rane (prim. Iz 1,6; Lk 10,34) ter podeljuje lesk lepoti, zdravju in moči.

1294

Vse te pomene maziljenja z oljem znova najdevamo v zakramentalnem življenju. Maziljenje pred krstom s krstnim oljem naznačuje očiščenje in okrepitev; bolniško maziljenje izraža ozdravljenje in osrčitev. Maziljenje s sveto krizmo po krstu, pri birmi in pri svetem redu je znamenje posvečenja. Z birmo so kristjani, to se pravi tisti, ki so maziljeni, bolj deležni poslanstva Jezusa Kristusa in polnosti Svetega Duha, s katerim je on napolnjen, da bi vse njihovo življenje razširjalo "prijeten Kristusov vonj" (prim. 2 Kor 2,15).

1295

S tem maziljenjem, prejme birmanec "znak", pečat Svetega Duha. Pečat je simbol osebe (prim. 1 Mz 38,18; Vp 8,6), njenega ugleda (avtoritete) (prim. 1 Mz 41,42), njenega lastništva nad kakim predmetom (prim. 5 Mz 32,34) - tako so zaznamovali bojevnike s pečatom njihovega poveljnika in tudi sužnje s pečatom njihovega gospodarja -; pečat potrdi neko pravno dejanje (prim. 1 Kr 21,8) ali neko listino (prim. Jer 32,10) in jo v danem primeru napravi tajno (prim. Iz 29,11).