Že od starodavnih časov se krst podeljuje otrokom, kajti krst je milost in božji dar, ki ne predpostavljata človeškega zasluženja; otroci prejmejo krst v veri Cerkve. Vstop v krščansko življenje podeljuje dostop k resnični svobodi.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost
Kar se tiče otrok, ki umro brez krsta, nas bogoslužje Cerkve vabi k zaupanju v božje usmiljenje in k molitvi za njihovo zveličanje.
V potrebi sme krstiti vsak človek, če ima le namen storiti to, kar dela Cerkev, in če z vodo oblije glavo kandidata ter pravi: "Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha."
2. člen: Zakrament birme
S krstom in evharistijo sestavlja zakrament birme celoto "zakramentov uvajanja v krščanstvo", katerih enoto je treba ohranjati. Vernikom je treba torej razlagati, da je prejem tega zakramenta potreben za dopolnitev krstne milosti (prim. BI, Pred. nav. 1). Zakrament birme namreč tiste, ki so krščeni "popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero" (C 11; prim. BI, Pred. nav. 2).
I. Birma v odrešenjskem načrtu
V stari zavezi so preroki naznanjali, da bo Gospodov Duh počival na pričakovanem Mesiju (prim. Iz 11,2), da bi ga usposabljal za njegovo odrešenjsko poslanstvo (prim. Lk 4,16-22; Iz 61,1). Prihod Svetega Duha nad Jezusa, ko ga je Janez krstil, je bil znamenje, da je on tisti, ki mora priti, da je Mesija, Božji Sin (prim. Mt 3,13-17; Jn 1,33-34). Celotno življenje in poslanstvo njega, ki je bil spočet od Svetega Duha, se uresničuje v popolnem občestvu s Svetim Duhom, ki mu ga Oče daje v obilju (prim. Jn 3,34).