Tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, katehumeni in vsi ljudje, ki ob nagibanju milosti, ne da bi poznali Cerkev, iskreno iščejo Boga in si prizadevajo za izpolnjevanje njegove volje, se zveličajo, tudi če niso prejeli krsta (prim. C 16).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost
Že od starodavnih časov se krst podeljuje otrokom, kajti krst je milost in božji dar, ki ne predpostavljata človeškega zasluženja; otroci prejmejo krst v veri Cerkve. Vstop v krščansko življenje podeljuje dostop k resnični svobodi.
Kar se tiče otrok, ki umro brez krsta, nas bogoslužje Cerkve vabi k zaupanju v božje usmiljenje in k molitvi za njihovo zveličanje.
V potrebi sme krstiti vsak človek, če ima le namen storiti to, kar dela Cerkev, in če z vodo oblije glavo kandidata ter pravi: "Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha."
2. člen: Zakrament birme
S krstom in evharistijo sestavlja zakrament birme celoto "zakramentov uvajanja v krščanstvo", katerih enoto je treba ohranjati. Vernikom je treba torej razlagati, da je prejem tega zakramenta potreben za dopolnitev krstne milosti (prim. BI, Pred. nav. 1). Zakrament birme namreč tiste, ki so krščeni "popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in z dejanjem razširjajo in branijo vero" (C 11; prim. BI, Pred. nav. 2).