Sad krsta ali krstna milost je bogata resničnost, ki vsebuje: odpuščanje izvirnega greha in vseh osebnih grehov; rojstvo k novemu življenju, s katerim človek postane posinovljenec Boga Očeta, ud Jezusa Kristusa, in tempelj Svetega Duha. S tem dejstvom se krščenec včleni v Cerkev, Kristusovo telo, in postane deležen Kristusovega duhovništva.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost
Krst vtisne v dušo neizbrisno duhovno znamenje, pečat (character), ki posveti krščenca za bogočastje krščanske vere. Zaradi neizbrisnega znamenja je krst neponovljiv (prim. DzS 1609 in 1624).
Tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, katehumeni in vsi ljudje, ki ob nagibanju milosti, ne da bi poznali Cerkev, iskreno iščejo Boga in si prizadevajo za izpolnjevanje njegove volje, se zveličajo, tudi če niso prejeli krsta (prim. C 16).
Že od starodavnih časov se krst podeljuje otrokom, kajti krst je milost in božji dar, ki ne predpostavljata človeškega zasluženja; otroci prejmejo krst v veri Cerkve. Vstop v krščansko življenje podeljuje dostop k resnični svobodi.
Kar se tiče otrok, ki umro brez krsta, nas bogoslužje Cerkve vabi k zaupanju v božje usmiljenje in k molitvi za njihovo zveličanje.