Krst je rojstvo k novemu življenju v Kristusu. Po Gospodovi volji je krst potreben za zveličanje kakor Cerkev sama, v katero krst privede.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost
Bistveni obred krsta je potopitev kandidata v vodo ali oblitje njegove glave z vodo med klicanjem presvete Trojice, to je Očeta, Sina in Svetega Duha.
Sad krsta ali krstna milost je bogata resničnost, ki vsebuje: odpuščanje izvirnega greha in vseh osebnih grehov; rojstvo k novemu življenju, s katerim človek postane posinovljenec Boga Očeta, ud Jezusa Kristusa, in tempelj Svetega Duha. S tem dejstvom se krščenec včleni v Cerkev, Kristusovo telo, in postane deležen Kristusovega duhovništva.
Krst vtisne v dušo neizbrisno duhovno znamenje, pečat (character), ki posveti krščenca za bogočastje krščanske vere. Zaradi neizbrisnega znamenja je krst neponovljiv (prim. DzS 1609 in 1624).
Tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, katehumeni in vsi ljudje, ki ob nagibanju milosti, ne da bi poznali Cerkev, iskreno iščejo Boga in si prizadevajo za izpolnjevanje njegove volje, se zveličajo, tudi če niso prejeli krsta (prim. C 16).