Domov/Katekizem/KKC 1271

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1271

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost

1269

Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi (prim. 1 Kor 6,19), temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas (prim. 2 Kor 5,15). Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim (prim. Ef 5,21 1 Kor 16,15-16), da jim služi (prim. Jn 13,12-15) v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga (prim. Heb 13,17) in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo (prim. 1 Tes 5,12-13). Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi: da prejema zakramente, da se hrani z božjo besedo in da dobiva oporo še v drugih duhovnih pomočkih Cerkve (prim. C 37; ZCP, kan. 208-223; ZVCP, kan. 675,2).

1270

Tisti, ki so s krstom "prerojeni v božje otroke, (so) dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga" (C 11), in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva (prim. C 17; M 7,23).

Zakramentalna vez edinosti kristjanov

1271

Krst vzpostavlja temelj za občestvo med vsemi kristjani, tudi za občestvo s tistimi, ki niso še v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo: "Ti, ki verujejo v Kristusa in so bili pravilno krščeni, so namreč v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo." Ti kristjani so "po veri opravičeni in po krstu včlenjeni v Kristusa; zato se po pravici ponašajo s krščanskim imenom in jih otroci katoliške Cerkve upravičeno priznavajo za brate v Gospodu" (E 3). "Krst torej vzpostavlja zakramentalno vez edinosti, obstoječo med vsemi tistimi, ki so po njem prerojeni" (E 22).

Neizbrisno duhovno znamenje...

1272

Človek, ki je s krstom včlenjen v Kristusa, je upodobljen po Kristusu (prim. Rim 8,29). Krst zapečati kristjana z neizbrisnim duhovnim znamenjem ("character") za pripadnost Kristusu. Tega znamenja ne izbriše noben greh, čeprav greh preprečuje, da bi krst obrodil sadove odrešenja (prim. DzS 1609-1619). Krst se podeljuje enkrat za vselej in ga ni mogoče ponoviti.

1273

Verniki, s krstom včlenjeni v Cerkev, so prejeli neizbrisno zakramentalno znamenje, ki jih posveti za krščansko bogoslužje (prim. C 11). Krstni pečat (neizbrisno znamenje krsta) napravlja kristjane sposobne in dejavne, da služijo Bogu v živi soudeležbi pri svetem bogoslužju Cerkve in da izvršujejo svoje krstno duhovništvo s pričevanjem svetega življenja in učinkovite ljubezni (prim. C 10).