Domov/Katekizem/KKC 1269

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1269

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost

Včlenjeni v Cerkev, Kristusovo telo

1267

Krst stori iz nas ude Kristusovega telesa. "Saj smo udje med seboj" (Ef 4,25). Krst nas včleni v Cerkev. Iz krstnega studenca se rodi eno samo novozavezno božje ljudstvo, ki presega vse naravne ali človeške meje narodov, kultur, ras in spolov: "V enem Duhu namreč smo bili vsi krščeni v eno telo" (1 Kor 12,13).

1268

Krščenci so postali "živi kamni" za graditev "duhovne stavbe", za "sveto duhovništvo" (1 Pt 2,5). S krstom prejmejo delež pri Kristusovem duhovništvu ter pri njegovem preroškem in kraljevskem poslanstvu; so "izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za božjo last, da bi oznanjali slavna dela tistega, ki (jih) je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo" (1 Pt 2,9). Krst daje delež pri skupnem duhovništvu vernikov.

1269

Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi (prim. 1 Kor 6,19), temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas (prim. 2 Kor 5,15). Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim (prim. Ef 5,21 1 Kor 16,15-16), da jim služi (prim. Jn 13,12-15) v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga (prim. Heb 13,17) in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo (prim. 1 Tes 5,12-13). Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi: da prejema zakramente, da se hrani z božjo besedo in da dobiva oporo še v drugih duhovnih pomočkih Cerkve (prim. C 37; ZCP, kan. 208-223; ZVCP, kan. 675,2).

1270

Tisti, ki so s krstom "prerojeni v božje otroke, (so) dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga" (C 11), in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva (prim. C 17; M 7,23).

Zakramentalna vez edinosti kristjanov

1271

Krst vzpostavlja temelj za občestvo med vsemi kristjani, tudi za občestvo s tistimi, ki niso še v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo: "Ti, ki verujejo v Kristusa in so bili pravilno krščeni, so namreč v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo." Ti kristjani so "po veri opravičeni in po krstu včlenjeni v Kristusa; zato se po pravici ponašajo s krščanskim imenom in jih otroci katoliške Cerkve upravičeno priznavajo za brate v Gospodu" (E 3). "Krst torej vzpostavlja zakramentalno vez edinosti, obstoječo med vsemi tistimi, ki so po njem prerojeni" (E 22).

Neizbrisno duhovno znamenje...