Domov/Katekizem/KKC 1272

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1272

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost

1270

Tisti, ki so s krstom "prerojeni v božje otroke, (so) dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga" (C 11), in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva (prim. C 17; M 7,23).

Zakramentalna vez edinosti kristjanov

1271

Krst vzpostavlja temelj za občestvo med vsemi kristjani, tudi za občestvo s tistimi, ki niso še v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo: "Ti, ki verujejo v Kristusa in so bili pravilno krščeni, so namreč v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo." Ti kristjani so "po veri opravičeni in po krstu včlenjeni v Kristusa; zato se po pravici ponašajo s krščanskim imenom in jih otroci katoliške Cerkve upravičeno priznavajo za brate v Gospodu" (E 3). "Krst torej vzpostavlja zakramentalno vez edinosti, obstoječo med vsemi tistimi, ki so po njem prerojeni" (E 22).

Neizbrisno duhovno znamenje...

1272

Človek, ki je s krstom včlenjen v Kristusa, je upodobljen po Kristusu (prim. Rim 8,29). Krst zapečati kristjana z neizbrisnim duhovnim znamenjem ("character") za pripadnost Kristusu. Tega znamenja ne izbriše noben greh, čeprav greh preprečuje, da bi krst obrodil sadove odrešenja (prim. DzS 1609-1619). Krst se podeljuje enkrat za vselej in ga ni mogoče ponoviti.

1273

Verniki, s krstom včlenjeni v Cerkev, so prejeli neizbrisno zakramentalno znamenje, ki jih posveti za krščansko bogoslužje (prim. C 11). Krstni pečat (neizbrisno znamenje krsta) napravlja kristjane sposobne in dejavne, da služijo Bogu v živi soudeležbi pri svetem bogoslužju Cerkve in da izvršujejo svoje krstno duhovništvo s pričevanjem svetega življenja in učinkovite ljubezni (prim. C 10).

1274

"Gospodov pečat" ("Dominicus character", sv. Avguštin, Ep. 98,5) je pečat, s katerim nas je zaznamoval Sveti Duh "za dan odrešenja" (Ef 4,30; prim. Ef 1,13-14; 2 Kor 1,21-22). "Krst je namreč pečat večnega življenja" (sv. Irenej, Dem. 3). Vernik, ki bo "varoval pečat" vse do konca, to se pravi, ki bo ostal zvest zahtevam svojega krsta, bo mogel oditi "z znamenjem vere" (RiM, Prva evharistična molitev), z vero svojega krsta, v pričakovanju blaženega gledanja Boga - tistega gledanja, ki je dovršitev vere - in v upanju na vstajenje.