Domov/Katekizem/KKC 1267

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1267

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost

1265

Krst ne očisti človeka le vseh grehov, marveč tudi napravi iz novokrščenca novo stvar (prim.2 Kor 5,17), božjega posinovljenega otroka (prim. Gal 4,5-7), ki je postal deležen "božje narave" (2 Pt 1,4), Kristusov ud (prim. 1 Kor 6,15; 12,27), sodedič s Kristusom (prim. Rim 8,17) in tempelj Svetega Duha (prim. 1 Kor 6,19).

1266

Presveta Trojica daje krščencu posvečujočo milost, milost opravičenja, ki:

- ga naredi sposobnega, da veruje v Boga, upa vanj in ga ljubi z božjimi krepostmi;

- mu daje moč, da ob nagibanju Svetega Duha živi in deluje po darovih Svetega Duha;

- mu omogoča rasti v dobrem po moralnih krepostih.

Tako ima celotni organizem kristjanovega nadnaravnega življenja svojo korenino v svetem krstu.

Včlenjeni v Cerkev, Kristusovo telo

1267

Krst stori iz nas ude Kristusovega telesa. "Saj smo udje med seboj" (Ef 4,25). Krst nas včleni v Cerkev. Iz krstnega studenca se rodi eno samo novozavezno božje ljudstvo, ki presega vse naravne ali človeške meje narodov, kultur, ras in spolov: "V enem Duhu namreč smo bili vsi krščeni v eno telo" (1 Kor 12,13).

1268

Krščenci so postali "živi kamni" za graditev "duhovne stavbe", za "sveto duhovništvo" (1 Pt 2,5). S krstom prejmejo delež pri Kristusovem duhovništvu ter pri njegovem preroškem in kraljevskem poslanstvu; so "izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, določeno za božjo last, da bi oznanjali slavna dela tistega, ki (jih) je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo" (1 Pt 2,9). Krst daje delež pri skupnem duhovništvu vernikov.

1269

Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi (prim. 1 Kor 6,19), temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas (prim. 2 Kor 5,15). Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim (prim. Ef 5,21 1 Kor 16,15-16), da jim služi (prim. Jn 13,12-15) v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga (prim. Heb 13,17) in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo (prim. 1 Tes 5,12-13). Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi: da prejema zakramente, da se hrani z božjo besedo in da dobiva oporo še v drugih duhovnih pomočkih Cerkve (prim. C 37; ZCP, kan. 208-223; ZVCP, kan. 675,2).