"Ta kopel se imenuje razsvetljenje, ker imajo vsi, ki prejmejo ta (katehetični) pouk, razsvetljenega duha..." (sv. Justin, Apol. 1,61,12). Ko je namreč krščeni človek pri krstu sprejel Besedo, pravo luč, ki "razsvetljuje vsakega človeka" (Jn 1,9), je potem, ko je bil razsvetljen (prim. Heb 10,32), postal sin luči (prim. 1 Tes 5,5) in "luč" on sam (Ef 5,8):
Krst je najlepši in najveličastnejši od božjih darov... Imenujemo ga dar, milost, maziljenje, razsvetljenje, oblačilo netrohljivosti, kopel prerojenja, pečat in vse, kar je še najdragocenejšega. Dar, ker se podeljuje tistim, ki ne prispevajo ničesar; milost, ker se daje celo z grehom zadolženim; krst, ker se greh utopi v vodi; maziljenje, ker je posvečen in kraljevski (taki so tisti, ki so maziljeni); razsvetljenje, ker je sijoča luč; oblačilo, ker pokriva našo sramoto; kopel, ker očiščuje; pečat, ker nas varuje in je znamenje božjega gospostva (sv. Gregor Nacijanški, Or. 40,3-4).