Domov/Katekizem/KKC 1220

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1220

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › II. Krst v odrešenjskem narčtu

1218

Od začetka sveta je voda, ta preprosta in čudovita stvar, vir življenja in rodovitnosti. Sveto pismo pravi, da je božji duh vel nad vodami (prim. 1 Mz 1,2).

Tako je božji Duh že ob začetku sveta plaval nad vodami, da bi voda že tedaj prejela posvečevalno moč (RiM, Vel. vig., Blag krst. vode).

1219

Cerkev je gledala v Noetovi ladji predpodobo odrešenja, ki ga podeljuje krst. V njej se jih je namreč "po vodi rešilo le malo, natančno osem ljudi" (1 Pt 3,20):

Neke vrste prerojenje si nakazal tudi v vesoljnem potopu, ko se je po skrivnosti iste prvine končala pregreha in začela krepost (prav tam).

1220

Če voda iz studenca simbolizira življenje, pa je voda iz morja simbol smrti. Zaradi tega je voda mogla biti podoba skrivnosti križa. Po tej simboliki naznačuje krst združenje s Kristusovo smrtjo.

1221

Predvsem prehod prek Rdečega morja, resnična osvoboditev Izraela iz egiptovske sužnosti, napoveduje osvoboditev, ki je učinek krsta:

Potem si popeljal Abrahamove sinove po suhi poti prek Rdečega morja, da bi ljudstvo, rešeno faraonove sužnosti, bilo podoba krščenega ljudstva (prav tam).

1222

Končno je predpodoba krsta prehod čez Jordan, s katerim je božje ljudstvo prejelo v dar deželo, ki je bila obljubljena Abrahamovim potomcem in ki je podoba večnega življenja. Obljuba te blažene dediščine se izpolnjuje v novi zavezi.