Ta zakrament imenujemo tudi "kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu" (Tit 3,5), ker naznačuje in uresničuje tisto rojstvo iz vode in Duha, brez katerega nihče "ne more priti v božje kraljestvo" (Jn 3,5).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › II. Krst v odrešenjskem narčtu
"Ta kopel se imenuje razsvetljenje, ker imajo vsi, ki prejmejo ta (katehetični) pouk, razsvetljenega duha..." (sv. Justin, Apol. 1,61,12). Ko je namreč krščeni človek pri krstu sprejel Besedo, pravo luč, ki "razsvetljuje vsakega človeka" (Jn 1,9), je potem, ko je bil razsvetljen (prim. Heb 10,32), postal sin luči (prim. 1 Tes 5,5) in "luč" on sam (Ef 5,8):
Krst je najlepši in najveličastnejši od božjih darov... Imenujemo ga dar, milost, maziljenje, razsvetljenje, oblačilo netrohljivosti, kopel prerojenja, pečat in vse, kar je še najdragocenejšega. Dar, ker se podeljuje tistim, ki ne prispevajo ničesar; milost, ker se daje celo z grehom zadolženim; krst, ker se greh utopi v vodi; maziljenje, ker je posvečen in kraljevski (taki so tisti, ki so maziljeni); razsvetljenje, ker je sijoča luč; oblačilo, ker pokriva našo sramoto; kopel, ker očiščuje; pečat, ker nas varuje in je znamenje božjega gospostva (sv. Gregor Nacijanški, Or. 40,3-4).
II. Krst v odrešenjskem narčtu
Predpodobe krsta v stari zavezi
Pri bogoslužju velikonočne vigilije se Cerkev pri blagoslovu krstne vode slovesno spominja velikih dogodkov zgodovine odrešenja, ki so že vnaprej naznačevale skrivnost krsta:
Gospod Bog, po zakramentalnih znamenjih čudovito učinkuje tvoja nevidna moč. Na različne načine si pripravil vodo, da bi izražala krstno milost.
Od začetka sveta je voda, ta preprosta in čudovita stvar, vir življenja in rodovitnosti. Sveto pismo pravi, da je božji duh vel nad vodami (prim. 1 Mz 1,2).
Tako je božji Duh že ob začetku sveta plaval nad vodami, da bi voda že tedaj prejela posvečevalno moč (RiM, Vel. vig., Blag krst. vode).
Cerkev je gledala v Noetovi ladji predpodobo odrešenja, ki ga podeljuje krst. V njej se jih je namreč "po vodi rešilo le malo, natančno osem ljudi" (1 Pt 3,20):
Neke vrste prerojenje si nakazal tudi v vesoljnem potopu, ko se je po skrivnosti iste prvine končala pregreha in začela krepost (prav tam).