Domov/Katekizem/KKC 1209

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1209

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 2. člen: Liturgične različnosti in ena sama skrivnost

Na kratko

1207

Primerno je, da obhajanje bogoslužja teži za izražanjem v kulturi ljudstva, v katerem Cerkev živi, ne da bi se tej kulturi podredilo. Z drugi strani je bogoslužje samo tisto, ki poraja in oblikuje kulture.

1208

Različna liturgična izročila ali obredi, ki so zakonito odobreni, razodevajo katolištvo Cerkve, ker naznačujejo in priobčujejo eno samo Kristusovo skrivnost.

1209

Merilo, ki zagotavlja edinost v mnogovrstnosti liturgičnih izročil, je zvestoba do apostolskega izročila, to se pravi: občestvo v veri in zakramentih, prejetih od apostolov, tisto občestvo, ki mu je apostolsko nasledstvo znamenje in poroštvo.

Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve

1210

Zakramente nove zaveze je postavil Kristus in jih je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, mašniško posvečenje (sveti red) in zakon. Sedem zakramentov se dotika vseh obdobij in vseh pomembnih trenutkov kristjanovega življenja: podeljujejo prerojenje in rast, ozdravljenje in poslanstvo za versko življenje kristjanov. Pri tem je neka določena podobnost med obdobji naravnega življenja in med obdobji duhovnega življenja (prim. sv. Tomaž Akvinski, STh, 3,65,1).

1211

Držeč se te podobnosti bomo najprej predstavili tri zakramente uvajanja v krščanstvo (prvo poglavje), nato zakramenta ozdravljanja (drugo poglavje), končno zakramenta, ki služita občestvu in poslanstvu vernikov (tretje poglavje). To zaporedje gotovo ni edino mogoče, a pomaga nam videti, da so zakramenti en sam organizem, v katerem ima vsak posamezen zakrament svoje življenjsko mesto. V tem organizmu zavzema evharistija kot "zakrament zakramentov" edinstveno mesto: "vsi drugi zakramenti so naravnani nanj kot na svoj cilj" (sv. Tomaž Akvinski, STh, 3,65,3).