Domov/Katekizem/KKC 1208

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1208

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 2. člen: Liturgične različnosti in ena sama skrivnost

1206

"Liturgična različnost more biti vir obogatitve, lahko pa tudi povzroča napetosti, medsebojna nerazumevnaja in celo razkole. Jasno je, da na tem področju različnost ne sme škodovati edinosti. Edinost se more izražati samo v zvestobi do skupne vere, do zakramentalnih znamenj, ki jih je Cerkev prejela od Kristusa, in do hierarhičnega občestva. Prilagajanje kulturam zahteva spreobrnjenje srca in, če je potrebno, prelome s pradavnimi navadami, ki so nezdružljive s katoliško vero" (prav tam).

Na kratko

1207

Primerno je, da obhajanje bogoslužja teži za izražanjem v kulturi ljudstva, v katerem Cerkev živi, ne da bi se tej kulturi podredilo. Z drugi strani je bogoslužje samo tisto, ki poraja in oblikuje kulture.

1208

Različna liturgična izročila ali obredi, ki so zakonito odobreni, razodevajo katolištvo Cerkve, ker naznačujejo in priobčujejo eno samo Kristusovo skrivnost.

1209

Merilo, ki zagotavlja edinost v mnogovrstnosti liturgičnih izročil, je zvestoba do apostolskega izročila, to se pravi: občestvo v veri in zakramentih, prejetih od apostolov, tisto občestvo, ki mu je apostolsko nasledstvo znamenje in poroštvo.

Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve

1210

Zakramente nove zaveze je postavil Kristus in jih je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, mašniško posvečenje (sveti red) in zakon. Sedem zakramentov se dotika vseh obdobij in vseh pomembnih trenutkov kristjanovega življenja: podeljujejo prerojenje in rast, ozdravljenje in poslanstvo za versko življenje kristjanov. Pri tem je neka določena podobnost med obdobji naravnega življenja in med obdobji duhovnega življenja (prim. sv. Tomaž Akvinski, STh, 3,65,1).