Domov/Katekizem/KKC 1189

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1189

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › IV. Kje obhajati zakramente?

Na kratko

1187

Bogoslužje je dejavnost celotnega Kristusa, glave in telesa. Naš veliki duhovnik ga nenehno obhaja pri nebeškem bogoslužju, s sveto božjo Materjo, apostoli, vsemi svetimi in množico ljudi, ki so že vstopili v božje kraljestvo.

1188

Pri obhajanju bogoslužja je "liturg" (kdor opravlja bogoslužje) vse zbrano občestvo, vsak v svoji vlogi. Krstno duhovništvo pripada celotnemu Kristusovemu telesu. Toda nekateri verniki so posvečeni z zakramentom svetega reda, da ponavzočujejo Kristusa kot glavo telesa.

1189

Bogoslužno opravilo vsebuje znamenja in simbole, ki se nanašajo na stvarstvo (luč, voda, ogenj), na človeško življenje (umivanje, maziljenje, lomljenje kruha) in na zgodovino odrešenja (obredi velike noči - pashe). Uključene v svet vere in prevzete z močjo Svetega Duha, postanejo te kozmične prvine, ti človeški obredi in te kretnje spominjanja na Boga ter nosilci Kristusovega odrešujočega in posvečujočega delovanja.

1190

Besedno bogoslužje je sestavni del obhajanja. Pomen obhajanja je izražen z oznanjeno božjo besedo in z zavzetostjo vere kot odgovorom nanjo.

1191

Petje in glasba sta v tesni povezanosti z bogoslužnim dejanjem. Merila za njuno dobro uporabo so: izrazna lepota molitve, enodušno sodelovanje zbranega občestva in sveta narava opravila.