Na kratko
Bogoslužje je dejavnost celotnega Kristusa, glave in telesa. Naš veliki duhovnik ga nenehno obhaja pri nebeškem bogoslužju, s sveto božjo Materjo, apostoli, vsemi svetimi in množico ljudi, ki so že vstopili v božje kraljestvo.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › IV. Kje obhajati zakramente?
Bogoslužje je dejavnost celotnega Kristusa, glave in telesa. Naš veliki duhovnik ga nenehno obhaja pri nebeškem bogoslužju, s sveto božjo Materjo, apostoli, vsemi svetimi in množico ljudi, ki so že vstopili v božje kraljestvo.
Pri obhajanju bogoslužja je "liturg" (kdor opravlja bogoslužje) vse zbrano občestvo, vsak v svoji vlogi. Krstno duhovništvo pripada celotnemu Kristusovemu telesu. Toda nekateri verniki so posvečeni z zakramentom svetega reda, da ponavzočujejo Kristusa kot glavo telesa.
Bogoslužno opravilo vsebuje znamenja in simbole, ki se nanašajo na stvarstvo (luč, voda, ogenj), na človeško življenje (umivanje, maziljenje, lomljenje kruha) in na zgodovino odrešenja (obredi velike noči - pashe). Uključene v svet vere in prevzete z močjo Svetega Duha, postanejo te kozmične prvine, ti človeški obredi in te kretnje spominjanja na Boga ter nosilci Kristusovega odrešujočega in posvečujočega delovanja.
Besedno bogoslužje je sestavni del obhajanja. Pomen obhajanja je izražen z oznanjeno božjo besedo in z zavzetostjo vere kot odgovorom nanjo.
Petje in glasba sta v tesni povezanosti z bogoslužnim dejanjem. Merila za njuno dobro uporabo so: izrazna lepota molitve, enodušno sodelovanje zbranega občestva in sveta narava opravila.