Bogoslužno opravilo vsebuje znamenja in simbole, ki se nanašajo na stvarstvo (luč, voda, ogenj), na človeško življenje (umivanje, maziljenje, lomljenje kruha) in na zgodovino odrešenja (obredi velike noči - pashe). Uključene v svet vere in prevzete z močjo Svetega Duha, postanejo te kozmične prvine, ti človeški obredi in te kretnje spominjanja na Boga ter nosilci Kristusovega odrešujočega in posvečujočega delovanja.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › IV. Kje obhajati zakramente?
Besedno bogoslužje je sestavni del obhajanja. Pomen obhajanja je izražen z oznanjeno božjo besedo in z zavzetostjo vere kot odgovorom nanjo.
Petje in glasba sta v tesni povezanosti z bogoslužnim dejanjem. Merila za njuno dobro uporabo so: izrazna lepota molitve, enodušno sodelovanje zbranega občestva in sveta narava opravila.
Svete podobe, nameščene v naših cerkvah in naših hišah imajo zamen prebujati in poglabljati našo vero v Kristusovo skrivnost. Prek ikone Kristusa in njegovih odrešenjskih del častimo in molimo njega samega. Prek svetih podob presvete božje Matere, angelov in svetnikov častimo osebe, ki jih podobe predstavljajo.
Nedelja, "Gospodov dan" je poglavitni dan obhajanja evharistije, ker je to dan Kristusovega vstajenja. Nedelja je najodličnejši dan zbiranja liturgičnega občestva, dan krščanske družine, dan veselja in počitka od dela. Nedelja je "temelj in jedro celotnega cerkvenega leta" (B 106).