Domov/Katekizem/KKC 1186

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1186

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › IV. Kje obhajati zakramente?

1184

Sedež škofa (grško = kathedra) ali duhovnika "mora označevati njegovo službo, po kateri predseduje svetemu zboru ter vodi molitev" (URiM 271).

Ambon: "Dostojanstvo božje besede terja, da je v cerkvi poseben prostor, kjer se oznanja, in h kateremu se med besednim bogoslužjem sama od sebe obrača pozornost vernikov" (URiM 272).

1185

Zbiranje božjega ljudstva se začne s krstom: cerkev mora torej imeti kraj za obhajanje krsta (krstilnik) in pospeševati mora spominjanje na krstne obljube (blagoslovljena voda).

Obnavljanje krstnega življenja zahteva spokornost. Cerkev mora torej biti pripravna za izražanje skesanosti in za prejem odpuščanja, kar zahteva primeren prostor za sprejem spovedancev (penitentov).

Cerkev mora biti tudi prostor, ki vabi k zbranosti in tihi molitvi, ki podaljša in ponotranji veliko molitev obhajanja evharistije.

1186

Končno ima cerkev tudi eshatološki pomen. Za vstop v božjo hišo je potrebno prestopiti prag, simbol prehoda iz sveta, ranjenega z grehom, v svet novega življenja, v katerega so poklicani vsi ljudje. Vidna cerkev simbolizira očetovo hišo, naproti kateri potuje božje ljudstvo in kjer bo Oče obrisal "vse solze z njihovih oči" (Raz 21,4). Zato je cerkev tudi hiša vseh božjih otrok, široko odprta in prijazna.

Na kratko

1187

Bogoslužje je dejavnost celotnega Kristusa, glave in telesa. Naš veliki duhovnik ga nenehno obhaja pri nebeškem bogoslužju, s sveto božjo Materjo, apostoli, vsemi svetimi in množico ljudi, ki so že vstopili v božje kraljestvo.

1188

Pri obhajanju bogoslužja je "liturg" (kdor opravlja bogoslužje) vse zbrano občestvo, vsak v svoji vlogi. Krstno duhovništvo pripada celotnemu Kristusovemu telesu. Toda nekateri verniki so posvečeni z zakramentom svetega reda, da ponavzočujejo Kristusa kot glavo telesa.