Domov/Katekizem/KKC 1184

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1184

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › IV. Kje obhajati zakramente?

1182

Oltar nove zaveze je Gospodov križ (prim. Heb 13,10), s katerega pritekajo zakramenti velikonočne skrivnosti. Na oltarju, ki je središče cerkve, postaja navzoča daritev križa pod zakramentalnimi znamenji. Je tudi Gospodova miza, h kateri je povabljeno božje ljudstvo (prim. URiM 259). V nekaterih vzhodnih bogoslužjih je oltar tudi simbol groba (Kristus je resnično umrl in resnično vstal).

1183

Tabernakelj mora biti postavljen v cerkvah "na najimenitnejšem kraju in z največjo častjo" (MF 67). Odličnost, nameščenost in varnost evharističnega tabernaklja (prim. B 128) morajo omogočati češčenje Gospoda, ki je resnično (realno) navzoč v najsvetejšem oltarnem zakramentu.

Sveta krizma (mira) - maziljenje z njo je zakramentalno znamenje potrditve z darom Svetega Duha - se po izročilu shranja na zavarovanem kraju svetišča in ji gre sveta spoštljivost. Tam moreta biti shranjena tudi krstno in bolniško olje.

1184

Sedež škofa (grško = kathedra) ali duhovnika "mora označevati njegovo službo, po kateri predseduje svetemu zboru ter vodi molitev" (URiM 271).

Ambon: "Dostojanstvo božje besede terja, da je v cerkvi poseben prostor, kjer se oznanja, in h kateremu se med besednim bogoslužjem sama od sebe obrača pozornost vernikov" (URiM 272).

1185

Zbiranje božjega ljudstva se začne s krstom: cerkev mora torej imeti kraj za obhajanje krsta (krstilnik) in pospeševati mora spominjanje na krstne obljube (blagoslovljena voda).

Obnavljanje krstnega življenja zahteva spokornost. Cerkev mora torej biti pripravna za izražanje skesanosti in za prejem odpuščanja, kar zahteva primeren prostor za sprejem spovedancev (penitentov).

Cerkev mora biti tudi prostor, ki vabi k zbranosti in tihi molitvi, ki podaljša in ponotranji veliko molitev obhajanja evharistije.

1186

Končno ima cerkev tudi eshatološki pomen. Za vstop v božjo hišo je potrebno prestopiti prag, simbol prehoda iz sveta, ranjenega z grehom, v svet novega življenja, v katerega so poklicani vsi ljudje. Vidna cerkev simbolizira očetovo hišo, naproti kateri potuje božje ljudstvo in kjer bo Oče obrisal "vse solze z njihovih oči" (Raz 21,4). Zato je cerkev tudi hiša vseh božjih otrok, široko odprta in prijazna.