Domov/Katekizem/KKC 1179

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1179

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › IV. Kje obhajati zakramente?

1177

Pesmi in prošnje molitvenega bogoslužja uvrščajo molitev psalmov v čas Cerkve tako, da izražajo simboliko dnevnega trenutka, liturgičnega časa ali praznika, ki se obhaja. Še več, branje božje besede pri vsaki uri (z odgovori ali odpevi, ki branju sledijo) in pri nekaterih urah, branja očetov in duhovnih učiteljev, globlje razodevajo smisel skrivnosti, ki se obhaja, pomagajo k razumevanju psalmov in pripravljajo na tiho molitev. Lectio divina, kjer božjo besedo beremo in premišljujemo, da bi postala molitev, je tako ukoreninjena v obhajanje bogoslužja.

1178

Molitveno bogoslužje, ki je kakor podaljšanje evharističnega opravila, ne izključuje, temveč kliče na dopolnilen način različne pobožnosti božjega ljudstva, zlasti češčenje sv. Rešnjega telesa in molitev pred tem najsvetejšim zakramentom.

IV. Kje obhajati zakramente?

1179

Novozavezno bogočastje "v duhu in resnici" (Jn 4,24) ni vezano na en sam kraj. Vsa zemlja je sveta in zaupana človeškim otrokom. Ko se verniki zberejo na istem kraju, so prvenstveno "živi kamni", zbrani za vgraditev "v duhovno stavbo" (1 Pt 2,5-6). Telo vstalega Kristusa je duhovno svetišče, iz katerega priteka studenec žive vode. Včlenjeni v Kristusa po Svetem Duhu "smo namreč svetišče živega Boga" (2 Kor 6,15).

1180

Kadar izvajanje verske svobode ni ovirano (prim. VS 4), gradijo kristjani poslopja, namenjena bogočastju. Te vidne cerkve pa niso le kraji zbiranja, temveč naznanjujejo in razodevajo živo Cerkev v tistem kraju, prebivališče Boga z ljudmi, ki so dosegli spravo in zedinjenje s Kristusom.

1181

"Hiša molitve, kjer se obhaja in hrani sv. evharistija, kjer se zbirajo verniki in kjer se v pomoč in tolažbo vernikov časti navzočnost božjega Sina, našega Odrešenika, ki se na oltarju za nas daruje, mora biti lepa in prikladna tako za molitev kakor tudi za svete obrede" (D 5; prim. B 122-127). Pristnost in skladnost znamenj, ki jo sestavljata, mora v tej "božji hiši" razodevati Kristusa, ki je navzoč in dejaven na tem kraju (prim. B 7):