Domov/Katekizem/KKC 1169

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1169

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › III. Kdaj obhajati zakramente?

1167

Nedelja je najodličnejši dan liturgičnega občestva, ko se verniki zberejo, "da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa, ter se zahvalijo Bogu, ki jih je 'prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih' (1 Pt 1,3) (B 106):

Ko premišljujemo, Kristus, čudovita dela, ki so bila izvršena na ta nedeljski dan tvojega svetega vstajenja, vzklikamo: Blagoslovljen je nedeljski dan, kajti na ta dan je bil začetek stvarjenja..., je bilo odrešenja sveta..., je bila prenovitev človeškega rodu... Na ta dan sta se vzradovala nebo in zemlja in vse vesolje je bilo napolnjeno z lučjo. Blagoslovljen je nedeljski dan, kajti na ta dan so se odprla vrata raja, da bi brez strahu vanj vstopili Adam in vsi izgnanci (Fanqith, Sirski bogoslužni molitvenik iz Antiohije, Zvezek 6, I. del poletja, 193b).

Cerkveno leto

1168

Iz velikonočnega tridnevja kot vira luči napolnjuje novi čas vstajenja celotno cerkveno leto s svojim sijajem. Polagoma in z vseh strani tega izvira postane leto v celoti preobraženo in presvetljeno z bogoslužjem. Cerkveno leto je v vsej resničnosti "leto Gospodove milosti" (prim. Lk 4,19). Načrt odrešenja se udejanja znotraj časa (zgodovine), toda začenši z izpolnitvijo v Jezusovi veliki noči (pashi) in v izlitju Svetega Duha. V predujmu - "v predokusu" stopa konec zgodovine in božje kraljestvo v naš čas. (Ali: Konec zgodovine je že tu kot "predokus" in božje kraljestvo stopa v naš čas.)

1169

Zato velika noč ni preprosto praznik kakor drugi: je "praznik praznikov", "slovesnost slovesnosti", kakor je evharistija zakrament zakramentov (veliki zakrament). Sv. Atanazij jo imenuje "velika nedelja" (Ep. fest. 329), podobno kakor svetemu tednu na vzhodu pravijo "veliki teden". Skrivnost vstajenja, v kateri je Kristus premagal smrt, prepaja naš stari čas s svojo silovito močjo, dokler ne bo vse podvrženo njemu.

1170

Na nicejskem koncilu (l. 325) so se sporazumele vse Cerkve v tem, da naj se krščanska velika noč obhaja na tisto nedeljo po polni luni (14. nizan), ki pride pomladanskim enakonočjem. Prenova koledarja na zahodu (po papežu Gregoriju XIII. imenovanega "gregorijanski", l. 1582) je uvedla premaknitev za več dni v razmerju do vzhodnega koledarja. Zahodne in vzhodne Cerkve danes iščejo sporazum, da bi znova obhajale dan Gospodovega vstajenja na skupni datum.

1171

Cerkveno leto je razvijanje različnih vidikov ene same velikonočne skrivnosti. To prav posebno velja za krog praznikov okoli skrivnosti učlovečenja (oznanjenje, božič, razglašenje), ki so spomin na začetek našega odrešenja in nam priobčujejo prve nastavke za velikonočno skrivnost.