Ko Cerkev obhaja Kristusovo skrivnost, nastopa pri tem beseda, ki določa njeno molitev: danes!, kot odmev na molitev, ki jo je naučil njen Gospod (prim. Mt 6,11), in na klic Svetega Duha (prim. Heb 3,7-4,11; Ps 95,7). Ta "danes" živega Boga, danes, v katerega je človek poklican vstopiti je "ura" Jezusove velike noči (pashe), ki preveva in nosi celotno zgodovino:
Življenje se je razprostrlo nad vsa bitja in vsa so napolnjena z bogato lučjo: Vzhod vzhodov se razprostranja nad vesoljstvom, in tisti, ki je bil "pred zvezdo danico" in pred zvezdami, nesmrtni in neizmerni, veliki Kristus žari nad vsemi bitji bolj kot sonce. Zato obstaja za nas, ki verujemo vanj, dan luči, dolgotrajen in večen dan, ki ne ugasne:
skrivnostna velika noč (mistična pasha) (sv. Hipolit, Pasch. 1-2).