Vsa znamenja obhajanja bogoslužja so v neki zvezi s Kristusom: tudi svete podobe svete božje Matere in svetnikov. Naznačujejo namreč Kristusa, ki je v njih poveličan. Predočujejo nam "oblak prič" (Heb 12,1), tistih prič, ki so še nadalje udeležene pri odreševanju sveta in s katerimi smo zedinjeni zlasti v obhajanju zakramentov. Prek njihovih podob se naši veri razkriva človek "po božji podobi", končno preobražen po božji sličnosti (prim. Rim 8,29; 1 Jn 3,2), in celo angeli, tudi oni združeni v Kristusu:
Zvesti od Boga navdihnjenemu nauku naših svetih očetov in izročilu katoliške Cerkve, za katerega vemo, da je izročilo Svetega Duha, ki v njej prebiva, smo z vso gotovostjo in pravilnostjo določili, da morajo biti vse častitljive in svete podobe kakor tudi upodobitve dragocenega in oživljajočega križa - naj bodo naslikane, izdelane v mozaiku ali iz katerekoli druge primerne snovi - nameščene v svetih božjih cerkvah, na svetih predmetih in oblačilih, na stenah in ploskvah, po hišah in ob potih, in prav tako tudi podoba našega Gospoda, Boga in Zveličarja, Jezusa Kristusa in podoba Gospe, prečiste in presvete božje Matere, svetih angelov, vseh svetnikov in pravičnikov (2. nicejski koncil: DS 600).