Zakramentalna znamenja. Od binkošti naprej je Sveti Duh tisti, ki po zakramentalnih znamenjih svoje Cerkve uresničuje posvečenje. Zakramenti Cerkve ne odpravljajo, temveč očiščujejo in privzemajo vse bogastvo znamenj in simbolov vesoljstva in družbenega življenja. Poleg tega so izpolnitev predpodob in podob stare zaveze, naznačujejo in uresničujejo odrešenje, ki ga je izvršill Kristus ter so predpodoba in predujem nebeške slave.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › II. Kako obhajati zakramente?
Besede in dejanja
Zakramentalno opravilo je srečanje božjih otrok z njihovim Očetom, v Kristusu in Svetem Duhu in to srečanje se izraža kot pogovor, z dejanji in besedami. Simbolična dejanja so seveda že sama po sebi govorica, a treba je, da božja beseda in odgovor vere spremljata in poživljata ta dejanja, da bi seme božjega kraljestva obrodilo svoj sad v dobri zemlji. Bogoslužna dejanja označujejo to, kar izraža božja beseda: zastonjsko božjo pobudo in obenem odgovor vere njegovega ljudstva.
Besedno bogoslužje je sestavni del zakramentalnih opravil. Da bi poglobili v vernikih vero, moramo ovrednotiti znamenja božje besede: knjigo te besede (lekcionar ali evangeliar), spoštovanje do nje (procesija, kajenje, svetilka), kraj njenega oznanjevanja (ambon), glasno in razločno branje, homilijo voditelja, ki nadaljuje njeno razglašanje in odgovore občestva (vzkliki, premišljevalni psalmi, prošnje, izpoved vere...).
Kakor sta bogoslužna beseda in dejanje nerazdružljiva v svojstvu znamenj in pouka, tako sta nerazdružljiva tudi v uresničevanju tega, kar naznačujeta. Sveti Duh ne le podarja umevanje božje besede, ko prebuja vero; Sveti Duh po zakramentih tudi uresničuje "čudovita božja dela", ki jih oznanja beseda: on je tisti, ki ponavzočuje in priobčuje Očetovo delo, ki ga je izpolnil ljubljeni Sin.
Petje in glasba
"Glasbeno izročilo vesoljne Cerkve je zaklad neprecenljive vrednosti, vzvišen nad druge izraze umetnosti zlasti zato, ker kot cerkveno petje v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja" (B 112). Skladba in petje navdihnjenih psalmov, pogosto ob spremljavi glasbenih inštrumentov, sta že tesno povezana z obhajanjem starozaveznega bogoslužja. Cerkev nadaljuje in razvija to izročilo: "Skupno molite psalme, hvalnice in duhovne pesmi! Z vsem srcem prepevajte in slavite Gospoda!" (Ef 5,19; prim. Kol 3,16-17). "Kdor poje, dvakrat moli" (prim. sv. Avguštin, Ps 72,1).