Domov/Katekizem/KKC 1156

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1156

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › II. Kako obhajati zakramente?

1154

Besedno bogoslužje je sestavni del zakramentalnih opravil. Da bi poglobili v vernikih vero, moramo ovrednotiti znamenja božje besede: knjigo te besede (lekcionar ali evangeliar), spoštovanje do nje (procesija, kajenje, svetilka), kraj njenega oznanjevanja (ambon), glasno in razločno branje, homilijo voditelja, ki nadaljuje njeno razglašanje in odgovore občestva (vzkliki, premišljevalni psalmi, prošnje, izpoved vere...).

1155

Kakor sta bogoslužna beseda in dejanje nerazdružljiva v svojstvu znamenj in pouka, tako sta nerazdružljiva tudi v uresničevanju tega, kar naznačujeta. Sveti Duh ne le podarja umevanje božje besede, ko prebuja vero; Sveti Duh po zakramentih tudi uresničuje "čudovita božja dela", ki jih oznanja beseda: on je tisti, ki ponavzočuje in priobčuje Očetovo delo, ki ga je izpolnil ljubljeni Sin.

Petje in glasba

1156

"Glasbeno izročilo vesoljne Cerkve je zaklad neprecenljive vrednosti, vzvišen nad druge izraze umetnosti zlasti zato, ker kot cerkveno petje v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja" (B 112). Skladba in petje navdihnjenih psalmov, pogosto ob spremljavi glasbenih inštrumentov, sta že tesno povezana z obhajanjem starozaveznega bogoslužja. Cerkev nadaljuje in razvija to izročilo: "Skupno molite psalme, hvalnice in duhovne pesmi! Z vsem srcem prepevajte in slavite Gospoda!" (Ef 5,19; prim. Kol 3,16-17). "Kdor poje, dvakrat moli" (prim. sv. Avguštin, Ps 72,1).

1157

Petje in glasba izpolnita svojo vlogo znamenj na tem bolj pomenljiv način, čim tesneje sta "povezana z bogoslužnim dejanjem" (B 112) po treh poglavitnih načelih: izrazna lepota molitve, enodušna udeležba občestva v predvidenih trenutkih in slovesnost opravila. Tako sta udeležena pri namenu bogoslužnih besed in dejanj: božja slava in posvečenje vernikov (prim. B 112):

Koliko sem prejokal ob tvojih himnah in spevih, v globokem ganjenju, ko sem poslušal sladko doneče glasove tvoje Cerkve! Ti glasovi so se mi zlivali v ušesa in točila se mi je resnica v srce in vse više je plamenelo v meni čustvo pobožnosti in tekle so solze in bilo mi je dobro z njimi (sv. Avguštin, Izpovedi 9,6).

1158

Skladje znamenj (petje, glasba, besede in dejanja) je tu toliko bolj izrazito in plodovito, ker se izraža v kulturnem bogastvu, lastnem božjemu ljudstvu, ki obhaja bogoslužje (prim. B 119). Zato je treba nabožno ljudsko petje "skrbno gojiti, da se bodo pri pobožnostih in svetih opravilih ter pri samih liturgičnih dejanjih" po določbah Cerkve, mogli "razlegati tudi glasovi vernikov" (B 118). Toda "cerkvenemu petju namenjena besedila se morajo skladati s katoliškim naukom, poiskati jih je treba zlasti v svetem pismu in liturgičnih virih" (B 121).