Znamenja zaveze. Izvoljeno ljudstvo prejema od Boga razločilna znamenja in simbole, ki določajo njegovo bogoslužno življenje: to niso več samo obhajanja kozmičnih ciklov in družbene kretnje, temveč znamenja zaveze, simboli velikih božjih del za njegovo ljudstvo. Med temi bogoslužnimi znamenji stare zaveze moremo navesti obrezo, maziljenje ter posvetitev kraljev in duhovnikov, polaganje rok, daritve, predvsem pa velikonočno jagnje (pasho). Cerkev vidi v teh znamenjih predpodobe zakramentov nove zaveze.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › II. Kako obhajati zakramente?
Znamenja, ki jih prevzame Kristus. Gospod Jezus pri svojem oznanjevanju pogosto uporablja znamenja iz stvarstva, da daje spoznati skrivnosti božjega kraljestva (prim. Lk 8,10). Svoja ozdravljanja in svoje oznanjevanje poudarja in dopolnjuje s snovnimi znamenji ali simboličnimi kretnjami (prim. Jn 9,6; Mr 7,33-35; 8,22-25). Dejstvom in znamenjem nove zaveze daje nov smisel, predvsem izhodu iz Egipta in veliki noči (pashi) (prim. Lk 9,31; 22,7-20), kajti on sam je smisel vseh teh znamenj.
Zakramentalna znamenja. Od binkošti naprej je Sveti Duh tisti, ki po zakramentalnih znamenjih svoje Cerkve uresničuje posvečenje. Zakramenti Cerkve ne odpravljajo, temveč očiščujejo in privzemajo vse bogastvo znamenj in simbolov vesoljstva in družbenega življenja. Poleg tega so izpolnitev predpodob in podob stare zaveze, naznačujejo in uresničujejo odrešenje, ki ga je izvršill Kristus ter so predpodoba in predujem nebeške slave.
Besede in dejanja
Zakramentalno opravilo je srečanje božjih otrok z njihovim Očetom, v Kristusu in Svetem Duhu in to srečanje se izraža kot pogovor, z dejanji in besedami. Simbolična dejanja so seveda že sama po sebi govorica, a treba je, da božja beseda in odgovor vere spremljata in poživljata ta dejanja, da bi seme božjega kraljestva obrodilo svoj sad v dobri zemlji. Bogoslužna dejanja označujejo to, kar izraža božja beseda: zastonjsko božjo pobudo in obenem odgovor vere njegovega ljudstva.
Besedno bogoslužje je sestavni del zakramentalnih opravil. Da bi poglobili v vernikih vero, moramo ovrednotiti znamenja božje besede: knjigo te besede (lekcionar ali evangeliar), spoštovanje do nje (procesija, kajenje, svetilka), kraj njenega oznanjevanja (ambon), glasno in razločno branje, homilijo voditelja, ki nadaljuje njeno razglašanje in odgovore občestva (vzkliki, premišljevalni psalmi, prošnje, izpoved vere...).