Velike religije človeštva pričajo, pogosto na presunljiv način, o tem kozmičnem in simboličnem pomenu verskih obredov. Bogoslužje Cerkve predpostavlja, privzema in posvečuje prvine stvarstva in človeške kulture, podeljujoč jim dostojanstvo znamenj milosti, novega stvarstva v Jezusu Kristusu.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › II. Kako obhajati zakramente?
Znamenja zaveze. Izvoljeno ljudstvo prejema od Boga razločilna znamenja in simbole, ki določajo njegovo bogoslužno življenje: to niso več samo obhajanja kozmičnih ciklov in družbene kretnje, temveč znamenja zaveze, simboli velikih božjih del za njegovo ljudstvo. Med temi bogoslužnimi znamenji stare zaveze moremo navesti obrezo, maziljenje ter posvetitev kraljev in duhovnikov, polaganje rok, daritve, predvsem pa velikonočno jagnje (pasho). Cerkev vidi v teh znamenjih predpodobe zakramentov nove zaveze.
Znamenja, ki jih prevzame Kristus. Gospod Jezus pri svojem oznanjevanju pogosto uporablja znamenja iz stvarstva, da daje spoznati skrivnosti božjega kraljestva (prim. Lk 8,10). Svoja ozdravljanja in svoje oznanjevanje poudarja in dopolnjuje s snovnimi znamenji ali simboličnimi kretnjami (prim. Jn 9,6; Mr 7,33-35; 8,22-25). Dejstvom in znamenjem nove zaveze daje nov smisel, predvsem izhodu iz Egipta in veliki noči (pashi) (prim. Lk 9,31; 22,7-20), kajti on sam je smisel vseh teh znamenj.
Zakramentalna znamenja. Od binkošti naprej je Sveti Duh tisti, ki po zakramentalnih znamenjih svoje Cerkve uresničuje posvečenje. Zakramenti Cerkve ne odpravljajo, temveč očiščujejo in privzemajo vse bogastvo znamenj in simbolov vesoljstva in družbenega življenja. Poleg tega so izpolnitev predpodob in podob stare zaveze, naznačujejo in uresničujejo odrešenje, ki ga je izvršill Kristus ter so predpodoba in predujem nebeške slave.
Besede in dejanja
Zakramentalno opravilo je srečanje božjih otrok z njihovim Očetom, v Kristusu in Svetem Duhu in to srečanje se izraža kot pogovor, z dejanji in besedami. Simbolična dejanja so seveda že sama po sebi govorica, a treba je, da božja beseda in odgovor vere spremljata in poživljata ta dejanja, da bi seme božjega kraljestva obrodilo svoj sad v dobri zemlji. Bogoslužna dejanja označujejo to, kar izraža božja beseda: zastonjsko božjo pobudo in obenem odgovor vere njegovega ljudstva.