Domov/Katekizem/KKC 1149

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1149

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › II. Kako obhajati zakramente?

1147

Bog govori človeku po vidnem stvarstvu. Snovno vesoljstvo se kaže človekovem razumu, da bi v njem bral sledi Stvarnika vesoljstva (prim. Mdr 13,1; Rim 1,19-20; Apd 14,17). Svetloba in tema, veter in ogenj, voda in zemlja, drevo in sadeži govorijo o Bogu, simbolizirajo obenem njegovo veličino in njegovo bližino.

1148

Kot ustvarjene morej te čutom zaznatne stvarnosti postati kraj postati kraj izražanja božjega delovanja, ki posvečuje ljudi, in delovanja ljudi, ki častijo Boga. Enako je z znamenji in simboli družbenega življenja ljudi: umivanje in maziljenje, lomljenje kruha in pitje iz iste čaše - vse to more izraziti posvečujočo božjo navzočnost in človekovo hvaležnost pred njegovim Stvarnikom.

1149

Velike religije človeštva pričajo, pogosto na presunljiv način, o tem kozmičnem in simboličnem pomenu verskih obredov. Bogoslužje Cerkve predpostavlja, privzema in posvečuje prvine stvarstva in človeške kulture, podeljujoč jim dostojanstvo znamenj milosti, novega stvarstva v Jezusu Kristusu.

1150

Znamenja zaveze. Izvoljeno ljudstvo prejema od Boga razločilna znamenja in simbole, ki določajo njegovo bogoslužno življenje: to niso več samo obhajanja kozmičnih ciklov in družbene kretnje, temveč znamenja zaveze, simboli velikih božjih del za njegovo ljudstvo. Med temi bogoslužnimi znamenji stare zaveze moremo navesti obrezo, maziljenje ter posvetitev kraljev in duhovnikov, polaganje rok, daritve, predvsem pa velikonočno jagnje (pasho). Cerkev vidi v teh znamenjih predpodobe zakramentov nove zaveze.

1151

Znamenja, ki jih prevzame Kristus. Gospod Jezus pri svojem oznanjevanju pogosto uporablja znamenja iz stvarstva, da daje spoznati skrivnosti božjega kraljestva (prim. Lk 8,10). Svoja ozdravljanja in svoje oznanjevanje poudarja in dopolnjuje s snovnimi znamenji ali simboličnimi kretnjami (prim. Jn 9,6; Mr 7,33-35; 8,22-25). Dejstvom in znamenjem nove zaveze daje nov smisel, predvsem izhodu iz Egipta in veliki noči (pashi) (prim. Lk 9,31; 22,7-20), kajti on sam je smisel vseh teh znamenj.