Znamenja iz sveta ljudi. V človeškem življenju zavzemajo znamenja in simboli pomembno mesto. Ker je človek obenem telesno in duhovno bitje, izraža in dojema duhovne resničnosti po snovnih znamenjih in simbolih. Kot družbeno bitje potrebuje človek znamenj in simbolov za sporazumevanje z drugimi z govorico, kretnjami in dejanji. Isto velja za njegov odnos do Boga.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › II. Kako obhajati zakramente?
Bog govori človeku po vidnem stvarstvu. Snovno vesoljstvo se kaže človekovem razumu, da bi v njem bral sledi Stvarnika vesoljstva (prim. Mdr 13,1; Rim 1,19-20; Apd 14,17). Svetloba in tema, veter in ogenj, voda in zemlja, drevo in sadeži govorijo o Bogu, simbolizirajo obenem njegovo veličino in njegovo bližino.
Kot ustvarjene morej te čutom zaznatne stvarnosti postati kraj postati kraj izražanja božjega delovanja, ki posvečuje ljudi, in delovanja ljudi, ki častijo Boga. Enako je z znamenji in simboli družbenega življenja ljudi: umivanje in maziljenje, lomljenje kruha in pitje iz iste čaše - vse to more izraziti posvečujočo božjo navzočnost in človekovo hvaležnost pred njegovim Stvarnikom.
Velike religije človeštva pričajo, pogosto na presunljiv način, o tem kozmičnem in simboličnem pomenu verskih obredov. Bogoslužje Cerkve predpostavlja, privzema in posvečuje prvine stvarstva in človeške kulture, podeljujoč jim dostojanstvo znamenj milosti, novega stvarstva v Jezusu Kristusu.
Znamenja zaveze. Izvoljeno ljudstvo prejema od Boga razločilna znamenja in simbole, ki določajo njegovo bogoslužno življenje: to niso več samo obhajanja kozmičnih ciklov in družbene kretnje, temveč znamenja zaveze, simboli velikih božjih del za njegovo ljudstvo. Med temi bogoslužnimi znamenji stare zaveze moremo navesti obrezo, maziljenje ter posvetitev kraljev in duhovnikov, polaganje rok, daritve, predvsem pa velikonočno jagnje (pasho). Cerkev vidi v teh znamenjih predpodobe zakramentov nove zaveze.