Pri obhajanju zakramentov torej opravlja bogoslužje celotno občestvo, vsak v skladu s svojo vlogo toda v "edinosti Duha", ki deluje v vseh. "Pri bogoslužnih opravilih naj vsak, bodisi delivec bodisi vernik, ko opravlja svojo službo, dela samo tisto in vse tisto, kar mu gre po naravi stvari in po liturgičnih pravilih" (B 28).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › II. Kako obhajati zakramente?
II. Kako obhajati zakramente?
Znamenja in simboli
Zakramentalno opravilo je stkano iz znamenj in simbolov. Po božji pedagogiki odrešenja se njihov pomen zakoreninja v stvarstvo in človeško kulturo, dobiva določenost v dogodkih stare zaveze in se v polnosti razodeva v Kristusovi osebi in njegovem delu.
Znamenja iz sveta ljudi. V človeškem življenju zavzemajo znamenja in simboli pomembno mesto. Ker je človek obenem telesno in duhovno bitje, izraža in dojema duhovne resničnosti po snovnih znamenjih in simbolih. Kot družbeno bitje potrebuje človek znamenj in simbolov za sporazumevanje z drugimi z govorico, kretnjami in dejanji. Isto velja za njegov odnos do Boga.
Bog govori človeku po vidnem stvarstvu. Snovno vesoljstvo se kaže človekovem razumu, da bi v njem bral sledi Stvarnika vesoljstva (prim. Mdr 13,1; Rim 1,19-20; Apd 14,17). Svetloba in tema, veter in ogenj, voda in zemlja, drevo in sadeži govorijo o Bogu, simbolizirajo obenem njegovo veličino in njegovo bližino.
Kot ustvarjene morej te čutom zaznatne stvarnosti postati kraj postati kraj izražanja božjega delovanja, ki posvečuje ljudi, in delovanja ljudi, ki častijo Boga. Enako je z znamenji in simboli družbenega življenja ljudi: umivanje in maziljenje, lomljenje kruha in pitje iz iste čaše - vse to more izraziti posvečujočo božjo navzočnost in človekovo hvaležnost pred njegovim Stvarnikom.