Domov/Katekizem/KKC 1130

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1130

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 2. člen: Velikonočna skrivnost v zakramentih Cerkve › V. Zakramenti večnega življenja

1128

To je smisel trditve Cerkve (prim. tridentinski koncil: DS 1608): zakramenti delujejo ex opere operato (dobesedno: "iz samega dejstva, da je dejanje izvršeno", "iz izvršenega dela"), to se pravi v moči Kristusovega odrešenjskega dela, izvršenega enkrat za vselej. Iz tega sledi, da "se zakrament ne realizira (nima učinka) na podlagi pravičnosti človeka, ki ga podeli ali prejme, temveč po moči Boga samega" (sv. Tomaž Akvinski, s. th. 3,68,8). Kakor hitro zakrament obhajamo v skladu z namenom Cerkve, deluje v njem in po njem moč Kristusa in njegovega Duha, neodvisno od osebne svetosti delivca. Vendar so sadovi zakramentov odvisni tudi od pripravljenosti (dispozicij) prejemnika.

1129

Cerkev trdi, da so za verujoče zakramenti nove zaveze potrebni za zveličanje (prim. tridentinski koncil: DS 1604). "Zakramentalna milost" je milost Svetega Duha, ki jo podarja Kristus in je lastna vsakemu zakramentu. Duh ozdravlja in preoblikuje tiste, ki prejmejo zakrament, upodabljajoč jih po Božjem Sinu. Sad zakramentalnega življenja je v tem, da Duh posinovljenja pobožanstvuje (prim. 2 Pt 1,4) vernike, ko jih življenjsko zedinja z edinorojenim Sinom, Odrešenikom.

V. Zakramenti večnega življenja

1130

Cerkev obhaja skrivnost svojega Gospoda vse "dokler ne pride" in dokler ne "bo Bog vse v vsem" (1 Kor 11,26; 15,28). Vse od apostolske dobe dalje liturgijo priteguje naproti njenemu poslednjemu cilju vzdihovanje Duha v Cerkvi, ki govori: "Marana Tha!" (1 Kor 16,22). Tako je Cerkev udeležena pri Jezusovem hrepenenju: "Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno večerjo, ... dokler je v polnosti ne bom užival v božjem kraljestvu" (Lk 22,15-16). V Kristusovih zakramentih Cerkev že prejema aro svoje dediščine, že je deležna večnega življenja, medtem ko "pričakuje, da se bo uresničilo blaženo upanje in razodelo veličastvo velikega Boga in našega odrešenika Jezusa Kristusa" (Tit 2,13). "Duh in nevesta pravita: Pridi! ... Pridi, Gospod Jezus!" (Raz 22,17.20).

Sv. Tomaž takole povzema različne razsežnosti zakramentalnega znamenja: "Unde sacramentum et signum rememorativum ejus quod praecessit, scilicet passionis Christi; et demonstrativum ejus quod in nobis efficitur per Christi passionem, scilicet gratiae; et prognosticum, id est, praenuntiativum futurae gloriae". ("Zato je zakrament znamenje, ki spominja na to, kar je bilo prej izvršeno, se pravi, Kristusovo trpljenje; in ki kaže na to, kar v nas povzroči Kristusovo trpljenje, se pravi milost; in ki napoveduje, se pravi vnaprej naznanja prihodnjo slavo") (s. th. 3,60,3).

Na kratko

1131

Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi in se nam po njih podeljuje božje življenje. Vidni obredi, s katerimi obhajamo zakramente, označujejo in podeljujejo milosti, kakršne so lastne vsakemu od zakramentov. Sad pa obrodijo v tistih, ki jih prejmejo z zahtevanimi razpoloženji.

1132

Cerkev obhaja zakramente kot duhovniška skupnost, ki jo strukturirata (zgrajujeta) krstno duhovništvo in službeno duhovništvo tistih, ki prejmejo zakrament svetega reda.