Domov/Katekizem/KKC 1101

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1101

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 1. člen: Liturgija – delo svete Trojice › III. Sveti Duh in cerkev v liturgiji

Sveti Duh spominja na Kristusovo skrivnost

1099

Duh in Cerkev skupno delujeta pri razodevanju Kristusa in njegovega odrešenjskega dela v liturgiji. Liturgija je spomin (anamnesis, memoriale) skrivnosti odrešenja in sicer v prvi vrsti v evharistiji in podobno v drugih zakramentih. Sveti Duh je živi spomin (memoria) Cerkve (prim. Jn 14,26).

1100

Božja beseda. Sveti Duh najprej kliče bogoslužnemu zboru v spomin smisel odrešenjskega dogodka, ko daje življenje božji besedi, ki se oznanja, da bi bila sprejeta in živeta:

Sveto pismo je pri obhajanju bogoslužja največje važnosti. Iz njega se namreč bero berila in se v homiliji razlagajo; iz njega se pojejo psalmi; po njegovem navdihu in pobudi so nastale prošnje, molitve in liturgični spevi; iz njega dobivajo svojo pomenljivost dejanja in znamenja (B 24).

1101

Sveti Duh je tisti, ki daje bralcem in poslušalcem v skladu z razpoloženji njihovih src duhovno umevanje božje besede. Prek besed, dejanj in simbolov, ki sestavljajo votek obhajanja, postavlja Sveti Duh vernike in služabnike v živi odnos s Kristusom, ki je Očetova beseda in podoba, da bi tako mogli prevesti v svoje življenje smisel tega, kar v obhajanju liturgije slišijo, premišljujejo in delajo.

1102

"Beseda odrešenja krepi vero v srcih vernikov, ko se po njej občestvo vernikov začenja in raste" (D 4). Oznanjevanje božje besede se ne ustavlja pri pouku: oznanjevanje poziva k odgovoru vere kot pritrditvi in zavzetosti z ozirom na zavezo med Bogom in njegovim ljudstvom. Sveti Duh je tudi tisti, ki naklanja milost vere, jo krepi in daje, da raste v skupnosti. Liturgični zbor je najprej občestvo v veri.

1103

Anamneza. Obhajanje liturgije se nanaša vedno na odrešenjske božje posege v zgodovini. "Načrt razodetja se uresničuje z dejanji in besedami, ki so med seboj v notranji zvezi ... Besede oznanjajo božja dela in osvetljujejo v teh delih vsebovano skrivnost" (BR 2). V besednem bogoslužju Sveti Duh "kliče v spomin" zboru vse, kar je Kristus storil za nas. V skladu z naravo liturgičnih dejanj in obrednih izročil Cerkva "obhaja" liturgično opravilo "spomin" na čudovita božja dela v bolj ali manj razviti anamnezi. Sveti Duh, ki tako prebuja spomin Cerkve, spodbuja tedaj k zahvaljevanju in poveličevanju (doksologija).