Domov/Katekizem/KKC 1099

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1099

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 1. člen: Liturgija – delo svete Trojice › III. Sveti Duh in cerkev v liturgiji

1097

V liturgiji nove zaveze je vsako liturgično dejanje, posebej še obhajanje evharistije in zakramentov, srečanje med Kristusom in Cerkvijo. Liturgični zbor ima svojo enoto od "občestva Svetega Duha", ki zbira božje otroke v eno samo Kristusovo telo. Ta enota presega vse (zgolj) človeške, rasne, kulturne ali družbene sorodnosti.

1098

Tisti, ki se zbero k obhajanju liturgije, se morajo pripraviti na srečanje z Gospodom, biti morajo "dobro pripravljeno ljudstvo". Ta priprava src je skupno delo Svetega Duha in bogoslužnega zbora, zlasti vršiteljev službe pri obhajanju liturgije. Milost Svetega Duha skuša prebuditi vero, spreobrnjenje srca in oklepanje Očetove volje. Ta razpoloženja so predpostavke za sprejem drugih milosti v obhajanju samem, in za sadove novega življenja, ki naj bi jih obrodilo.

Sveti Duh spominja na Kristusovo skrivnost

1099

Duh in Cerkev skupno delujeta pri razodevanju Kristusa in njegovega odrešenjskega dela v liturgiji. Liturgija je spomin (anamnesis, memoriale) skrivnosti odrešenja in sicer v prvi vrsti v evharistiji in podobno v drugih zakramentih. Sveti Duh je živi spomin (memoria) Cerkve (prim. Jn 14,26).

1100

Božja beseda. Sveti Duh najprej kliče bogoslužnemu zboru v spomin smisel odrešenjskega dogodka, ko daje življenje božji besedi, ki se oznanja, da bi bila sprejeta in živeta:

Sveto pismo je pri obhajanju bogoslužja največje važnosti. Iz njega se namreč bero berila in se v homiliji razlagajo; iz njega se pojejo psalmi; po njegovem navdihu in pobudi so nastale prošnje, molitve in liturgični spevi; iz njega dobivajo svojo pomenljivost dejanja in znamenja (B 24).

1101

Sveti Duh je tisti, ki daje bralcem in poslušalcem v skladu z razpoloženji njihovih src duhovno umevanje božje besede. Prek besed, dejanj in simbolov, ki sestavljajo votek obhajanja, postavlja Sveti Duh vernike in služabnike v živi odnos s Kristusom, ki je Očetova beseda in podoba, da bi tako mogli prevesti v svoje življenje smisel tega, kar v obhajanju liturgije slišijo, premišljujejo in delajo.