Domov/Katekizem/KKC 1047

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1047

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › VI. Upanje na novo nebo in novo zemljo

1045

Za človeka bo ta dovršitev pomenila poslednje uresničenje edinosti človeškega rodu, ki jo je Bog hotel že takoj s stvarjenjem in ki ji je potujoča Cerkev "nekak zakrament" (C 1). Tisti, ki bodo zedinjeni s Kristusom, bodo sestavljali skupnost odrešenih, sveto božje mesto (Raz 21,2) in "Jagnjetovo nevesto" (Raz 21,9). Le-ta ne bo več ranjena z grehom, madeži (prim. Raz 21,27), sebičnostjo, kar vse razbija in ranja zemeljsko skupnost ljudi. Blaženo gledanje, v katerem se bo Bog neizčrpno odpiral izvoljenim, bo neusahljiv studenec sreče, miru in medsebojnega občestva.

1046

Kar se tiče vesolja (kozmosa), trdi razodetje, da obstaja povezanost usode materialnega sveta in človeka:

Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju božjih sinov ... v upanju: da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo ... Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa (Rim 8,19-23).

1047

Tudi vidnemu vesoljstvu je torej namenjeno, da bo preoblikovano, "da bi tudi svet sam, obnovljen v svojem prvotnem stanju, brez sleherne ovire služil pravičnim", deležen njihovega poveličanja v vstalem Jezusu Kristusu (sv. Irenej, haer. 5,32,1).

1048

"Ne vemo za čas dovršitve zemlje in človeštva; tudi način, kako bo vesoljstvo preoblikovano, nam je neznan. Podoba tega sveta, ki jo je skazil greh, sicer prejde; toda poučeni smo, da nam Bog pripravlja novo bivališče in novo zemljo, na kateri prebiva pravičnost in katere blaženost bo izpolnila in prekosila vsa hrepenenja po miru, ki se porajajo v srcih ljudi" (CS 39,1).

1049

"Vendar pa pričakovanje nove zemlje ne sme oslabiti, marveč spodbuditi vnemo za delo na tej zemlji, kjer raste tisto telo nove človeške družine, ki še more dati nekak obris novega sveta. Zato je zemeljski napredek treba sicer skrbno razlikovati od rasti Kristusovega kraljestva, vendar pa je ta napredek, kolikor more prispevati k boljši ureditvi človeške družbe, velikega pomena za božje kraljestvo" (CS 39,2).