Domov/Katekizem/KKC 1048

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1048

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › VI. Upanje na novo nebo in novo zemljo

1046

Kar se tiče vesolja (kozmosa), trdi razodetje, da obstaja povezanost usode materialnega sveta in človeka:

Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju božjih sinov ... v upanju: da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo ... Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa (Rim 8,19-23).

1047

Tudi vidnemu vesoljstvu je torej namenjeno, da bo preoblikovano, "da bi tudi svet sam, obnovljen v svojem prvotnem stanju, brez sleherne ovire služil pravičnim", deležen njihovega poveličanja v vstalem Jezusu Kristusu (sv. Irenej, haer. 5,32,1).

1048

"Ne vemo za čas dovršitve zemlje in človeštva; tudi način, kako bo vesoljstvo preoblikovano, nam je neznan. Podoba tega sveta, ki jo je skazil greh, sicer prejde; toda poučeni smo, da nam Bog pripravlja novo bivališče in novo zemljo, na kateri prebiva pravičnost in katere blaženost bo izpolnila in prekosila vsa hrepenenja po miru, ki se porajajo v srcih ljudi" (CS 39,1).

1049

"Vendar pa pričakovanje nove zemlje ne sme oslabiti, marveč spodbuditi vnemo za delo na tej zemlji, kjer raste tisto telo nove človeške družine, ki še more dati nekak obris novega sveta. Zato je zemeljski napredek treba sicer skrbno razlikovati od rasti Kristusovega kraljestva, vendar pa je ta napredek, kolikor more prispevati k boljši ureditvi človeške družbe, velikega pomena za božje kraljestvo" (CS 39,2).

1050

"Vse te odlične sadove narave in našega truda bomo namreč potem, ko smo jih v Gospodovem duhu in po Gospodovi zapovedi razvijali na zemlji, znova našli, toda očiščene vsakega madeža, presvetljene in preobražene. Zgodilo se bo to tedaj, ko bo Kristus izročil Očetu večno in vesoljno kraljestvo" (CS 39,3; prim. C 2). Bog bo tedaj "vse v vsem" (1 Kor 15,28) v večnem življenju:

Stvarno in resnično življenje je Oče, ki po Sinu in v Svetem Duhu razliva nebeške darove brez izjeme na vse. Zaradi njegovega usmiljenja smo tudi mi ljudje prejeli nevarljivo obljubo večnega življenja (sv. Ciril Jeruzalemski, catech. ill. 18,29).