To skrivnostno prenovitev, v kateri bosta preoblikovana človeštvo in svet, Sveto pismo imenuje "novo nebo in novo zemljo" (2 Pt 3,13; prim. Raz 21,1). Dokončno bo uresničen božji načrt, ki je bil "spet zediniti v Kristusu kot eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji" (Ef 1,1O).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › VI. Upanje na novo nebo in novo zemljo
V tem "novem vesoljstvu" (prim. Raz 21,5), nebeškem Jeruzalemu, bo Bog sam prebival med ljudmi. "Obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil" (Raz 21,4; prim. 21,27).
Za človeka bo ta dovršitev pomenila poslednje uresničenje edinosti človeškega rodu, ki jo je Bog hotel že takoj s stvarjenjem in ki ji je potujoča Cerkev "nekak zakrament" (C 1). Tisti, ki bodo zedinjeni s Kristusom, bodo sestavljali skupnost odrešenih, sveto božje mesto (Raz 21,2) in "Jagnjetovo nevesto" (Raz 21,9). Le-ta ne bo več ranjena z grehom, madeži (prim. Raz 21,27), sebičnostjo, kar vse razbija in ranja zemeljsko skupnost ljudi. Blaženo gledanje, v katerem se bo Bog neizčrpno odpiral izvoljenim, bo neusahljiv studenec sreče, miru in medsebojnega občestva.
Kar se tiče vesolja (kozmosa), trdi razodetje, da obstaja povezanost usode materialnega sveta in človeka:
Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju božjih sinov ... v upanju: da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo ... Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa (Rim 8,19-23).
Tudi vidnemu vesoljstvu je torej namenjeno, da bo preoblikovano, "da bi tudi svet sam, obnovljen v svojem prvotnem stanju, brez sleherne ovire služil pravičnim", deležen njihovega poveličanja v vstalem Jezusu Kristusu (sv. Irenej, haer. 5,32,1).