To poslednje očiščevanje izvoljenih, ki je docela različno od kazni pogubljenih, imenuje Cerkev vice (purgatorium). Verski nauk o vicah je Cerkev formulirala predvsem na koncilih v Florenci (prim. DS 1304) in v Tridentu (prim. DS 1820; DS 1580). Izročilo Cerkve govori ob sklicevanju na nekatera besedila Svetega pisma (npr. 1 Kor 3,15; 1 Pt 1,7) o očiščujočem ognju:
Kar se tiče nekaterih malih grehov, je treba verovati, da obstaja zanje pred sodbo očiščujoči ogenj. To sledi iz tega, kar zatrjuje on, ki je Resnica, ko pravi, da mu, kdor izreče kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno ne v tem ne v prihodnjem veku (Mt 12,31). Iz tega stavka moremo razbrati, da morejo biti nekateri grehi odpuščeni v tem veku, nekateri drugi pa v prihodnjem (sv. Gregor Veliki, dial. 4,39).