Zaradi njegove presežnosti (transcendentnosti) je Boga mogoče gledati takšnega, kakršen je, le tedaj, ko sam odpre svojo skrivnost človekovemu neposrednemu zrenju (kontemplaciji) in mu podeli sposobnost za to. To zrenje Boga v njegovi nebeški slavi imenuje Cerkev "blaženo gledanje":
Kakšna bo vendar tvoja slava in tvoja sreča! Biti pripuščen h gledanju Boga, imeti čast, da si deležen radosti zveličanja in večne luči v družbi s Kristusom Gospodom, tvojim Bogom ... učivati v kraljestvu nebes v družbi pravičnih in božjih prijateljev veselje nad pridobljeno nesmrtnostjo (sv. Ciprijan, ep. 56,10,1).