Ta skrivnost blaženega občestva z Bogom in z vsemi tistimi, ki so v Kristusu, presega sleherno doumetje in sleherno predstavo. Sveto pismo nam o tem govori v podobah: življenje, luč, mir, svatbena gostija, vino (božjega) kraljestva, Očetova hiša, nebeški Jeruzalem, raj: "Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo" (1 Kor 2,9).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › II. Nebesa
Zaradi njegove presežnosti (transcendentnosti) je Boga mogoče gledati takšnega, kakršen je, le tedaj, ko sam odpre svojo skrivnost človekovemu neposrednemu zrenju (kontemplaciji) in mu podeli sposobnost za to. To zrenje Boga v njegovi nebeški slavi imenuje Cerkev "blaženo gledanje":
Kakšna bo vendar tvoja slava in tvoja sreča! Biti pripuščen h gledanju Boga, imeti čast, da si deležen radosti zveličanja in večne luči v družbi s Kristusom Gospodom, tvojim Bogom ... učivati v kraljestvu nebes v družbi pravičnih in božjih prijateljev veselje nad pridobljeno nesmrtnostjo (sv. Ciprijan, ep. 56,10,1).
V nebeški slavi blaženi zveličani še naprej z veseljem izpolnjujejo božjo voljo z ozirom na druge ljudi in na celotno stvarstvo. Blaženi že kraljujejo skupaj s Kristusom; "kraljevali bodo z njim na veke vekov" (Raz 22,5; prim. Mt 25,21.23).
III. Poslednje očiščevanje ali vice
Tistim, ki umrjejo v božji milosti in božjem prijateljstvu, a so nepopolno očiščeni, je sicer njihovo večno zveličanje zagotovljeno, vendar pa po smrti trpijo očiščevanje, da bi dosegli svetost, ki je potrebna za vstop v nebeško veselje.
To poslednje očiščevanje izvoljenih, ki je docela različno od kazni pogubljenih, imenuje Cerkev vice (purgatorium). Verski nauk o vicah je Cerkev formulirala predvsem na koncilih v Florenci (prim. DS 1304) in v Tridentu (prim. DS 1820; DS 1580). Izročilo Cerkve govori ob sklicevanju na nekatera besedila Svetega pisma (npr. 1 Kor 3,15; 1 Pt 1,7) o očiščujočem ognju:
Kar se tiče nekaterih malih grehov, je treba verovati, da obstaja zanje pred sodbo očiščujoči ogenj. To sledi iz tega, kar zatrjuje on, ki je Resnica, ko pravi, da mu, kdor izreče kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno ne v tem ne v prihodnjem veku (Mt 12,31). Iz tega stavka moremo razbrati, da morejo biti nekateri grehi odpuščeni v tem veku, nekateri drugi pa v prihodnjem (sv. Gregor Veliki, dial. 4,39).