Domov/Katekizem/KKC 1027

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1027

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › II. Nebesa

1025

Živeti v nebesih pomeni "biti s Kristusom" (prim. Jn 14,3; Flp 1,23; 1 Tes 4,17). Izvoljeni živijo "v Kristusu", vendar pa tukaj ohranijo, bolje rečeno, najdejo tu svojo resnično identiteto, svoje lastno ime (prim. Raz 2,17):

Vita est enim esse cum Christo; ideo ubi Christus, ibi vita, ibi regnum (Življenje je namreč biti s Kristusom; kjer je torej Kristus, tam je življenje, tam je kraljestvo) (sv. Ambrož, Luc. 10,121).

1026

S svojo smrtjo in vstajenjem nam je Jezus Kristus "odprl" nebesa. življenje blaženih obstoji v polni posesti sadov odrešenja, katerega je izvršil Kristus, ki pridružuje svojemu nebeškemu poveličanju tiste, ki so verovali vanj in ki so ostali zvesti njegovi volji. Nebesa so blažena skupnost vseh, ki so popolnoma včlenjeni vanj.

1027

Ta skrivnost blaženega občestva z Bogom in z vsemi tistimi, ki so v Kristusu, presega sleherno doumetje in sleherno predstavo. Sveto pismo nam o tem govori v podobah: življenje, luč, mir, svatbena gostija, vino (božjega) kraljestva, Očetova hiša, nebeški Jeruzalem, raj: "Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo" (1 Kor 2,9).

1028

Zaradi njegove presežnosti (transcendentnosti) je Boga mogoče gledati takšnega, kakršen je, le tedaj, ko sam odpre svojo skrivnost človekovemu neposrednemu zrenju (kontemplaciji) in mu podeli sposobnost za to. To zrenje Boga v njegovi nebeški slavi imenuje Cerkev "blaženo gledanje":

Kakšna bo vendar tvoja slava in tvoja sreča! Biti pripuščen h gledanju Boga, imeti čast, da si deležen radosti zveličanja in večne luči v družbi s Kristusom Gospodom, tvojim Bogom ... učivati v kraljestvu nebes v družbi pravičnih in božjih prijateljev veselje nad pridobljeno nesmrtnostjo (sv. Ciprijan, ep. 56,10,1).

1029

V nebeški slavi blaženi zveličani še naprej z veseljem izpolnjujejo božjo voljo z ozirom na druge ljudi in na celotno stvarstvo. Blaženi že kraljujejo skupaj s Kristusom; "kraljevali bodo z njim na veke vekov" (Raz 22,5; prim. Mt 25,21.23).