Domov/Katekizem/KKC 1024

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1024

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › II. Nebesa

1022

Vsak človek prejme v svoji neumrljivi duši večno plačilo takoj ob smrti v posebni sodbi - ki postavi njegovo življenje v odnos do Kristusa - bodisi prek očiščevanja (prim. lyonski koncil: DS 857-858; florentinski koncil: DS 1304-1306; tridentinski koncil: DS 1820) bodisi s takojšnjim vstopom v nebeško blaženost (prim. Benedikt XII.: DS 1000- 1001; Janez XXII.: DS 990) bodisi s takojšnjim pogubljenjem za vekomaj (prim. Benedikt XII.: DS 1002).

Na večer našega življenja bomo sojeni po ljubezni (sv. Janez od Križa, dichos 64).

II. Nebesa

1023

Tisti, ki umrjejo v božji milosti in božjem prijateljstvu in ki so popolnoma očiščeni, za vekomaj živijo s Kristusom. Za vekomaj so podobni Bogu, ker ga gledajo "takšnega, kakršen je" (Jn 3,2), iz obličja v obličje (prim. 1 Kor 13,12; Raz 22,4):

Z apostolsko oblastjo odločamo ...: Po vsesplošni božji uredbi so bile, so in bodo v nebesih, v nebeškem kraljestvu in v nebeškem raju s Kristusom, v družbi s svetimi angeli: Duše vseh svetih ... in drugih verujočih, ki so umrli, potem ko so prejeli sveti Kristusov krst, in ki v njih ob njihovi smrti ni bilo nič takega, kar bi moralo biti očiščeno, ... ali ki so bile po smrti očiščene, če je bilo tedaj v njih kaj očiščenja potrebnega ali bo to potrebno v prihodnje ... In sicer so te duše bile, so in bodo v nebesih še pred zopetnjim zedinjenjem s svojim telesom in pred vesoljno sodbo, seveda po vnebohodu našega Odrešenika Gospoda Jezusa Kristusa. In po trpljenju in smrti Gospoda Jezusa Kristusa so gledale in gledajo božje bistvo z neposrednim gledanjem in tudi od obličja do obličja, brez posredovanja kake stvari (Benedikt XII.: DS 1000; prim. C 49).

1024

To popolno življenje s presveto Trojico, to občestvo življenja in ljubezni z njo, z Devico Marijo, z angeli in vsemi blaženimi (zveličanimi) imenujemo "nebesa". Nebesa so poslednji cilj in uresničenje najglobljih človekovih hrepenenj, stanje najvišje in dokončne sreče.

1025

Živeti v nebesih pomeni "biti s Kristusom" (prim. Jn 14,3; Flp 1,23; 1 Tes 4,17). Izvoljeni živijo "v Kristusu", vendar pa tukaj ohranijo, bolje rečeno, najdejo tu svojo resnično identiteto, svoje lastno ime (prim. Raz 2,17):

Vita est enim esse cum Christo; ideo ubi Christus, ibi vita, ibi regnum (Življenje je namreč biti s Kristusom; kjer je torej Kristus, tam je življenje, tam je kraljestvo) (sv. Ambrož, Luc. 10,121).

1026

S svojo smrtjo in vstajenjem nam je Jezus Kristus "odprl" nebesa. življenje blaženih obstoji v polni posesti sadov odrešenja, katerega je izvršil Kristus, ki pridružuje svojemu nebeškemu poveličanju tiste, ki so verovali vanj in ki so ostali zvesti njegovi volji. Nebesa so blažena skupnost vseh, ki so popolnoma včlenjeni vanj.