V smrti Bog človeka pokliče k sebi. Zaradi tega more kristjan izkusiti v razmerju do smrti podobno hrepenenje, kakor ga je imel sv. Pavel: "Hrepenim, da bi odšel s sveta in bil s Kristusom" (Flp 1,23); in preoblikovati more svojo smrt po Kristusovem zgledu v dejanje pokorščine in ljubezni do Očeta (prim. Lk 23,46):
Moja (zemeljska) ljubezen (eros) je križana... Živa in goreča voda je v meni, ki mi od znotraj kliče: 'Semkaj k Očetu!' (sv. Ignacij Antiohijski, Rom. 7,2).
Gledati hočem Boga, in da bi ga gledala, je potrebno umreti (sv. Terezija Avilska, vida 1).
Ne umiram, v življenje vstopam (sv. Terezija Deteta Jezusa, verba).